Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Snežni plaz

Slovenske novice - STA: 28.01.2019 10.36
Slovensko smučarko v Avstriji zasul snežni plaz


Foto: Getty Images/istockphoto

 

torek, 29. januar 2019, ob 05:27, Uredništvo G-L, ogledov: 1643

... zasul slovensko smučarko v Avstriji, na območju Tennen

Zgodilo se je v nedeljo popoldne na območju gorovja Tennen.

SALZBURG – Turno smučarko iz Slovenije je v nedeljo popoldne na območju gorovja Tennen na Solnograškem zasul snežni plaz, je sporočila avstrijska policija. V nedeljo dopoldne se je s sedmimi kolegi odpravila na turno smuko z gore Schartwand. Medtem ko so drugi izbrali položnejši teren, se je ona spustila po terenu z naklonom okoli 40 stopinj, pri čemer je sprožila snežni plaz. Odneslo jo je približno sto metrov daleč, a je pravočasno sprožila varnostno zračno blazino v lavinskem nahrbtniku, tako da je ni povsem zasulo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Njeni kolegi so jo hitro izkopali, tako da je nesrečo preživela brez poškodb.

Nesreča se je končala brez tragičnih posledic zaradi dobre opremljenosti vseh v skupini, imeli so namreč lavinske žolne, sonde, lopate in lavinske nahrbtnike z varnostno zračno blazino.


Salzburg24.at (28.01.2019 06:16): Tourengeherin von Lawine verschüttet

Oznake: smuTurno

Komentiraj (6):

Andrej Terčelj, torek, 29. januar 2019, ob 17:29

Za ABS nahrbtnik na sliki je boljši izraz zgolj plazovni nahrbtnik z zračno blazino. Brez besede varnostni, ker je pridevnik zavajajoč in daje lažno potuho. Ne nudi nam nobene varnosti, le obdrži nas bolj na površju in nas plazovina manj zasuje.
Po Slovenskem smučarskem slovarju je plazovni nahrbtnik strokovno in jezikoslovno ustreznejši izraz kot lavinski.

Igor Pavlič, sreda, 30. januar 2019, ob 00:05

Jezikoslovci naj se že enkrat odločijo: ali plazni(a) ali plazovni(a), recimo žolna, nahrbtnik ali karkoli že. Plaz - plaznica, ne plazovnica, snov plazi, ne plazovi... plázen -zna -o (ȃ) pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=plaz). Plaz pregibamo takole: https://besana.amebis.si/pregibanje/

V smučarskem slovarju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša omenjajo plazni stožec in plazovno žolno ter psa.

Andrej Terčelj, sobota, 23. februar 2019, ob 20:50

Moj komentar se je nanašal na neustrezen prevod, a me je urednica Slovenskega smučarskega slovarja Milka Bokal prosila, da dodam njeno razlago na vaše vprašanje: "Zgornje vprašanje zadeva besedotvorje, natančneje rečeno, podaljšave korenov samostalnikov s pripono -ov pri tvorbi pridevnikov. Vprašanje, kdaj se pridevnik tvori neposredno iz imenovalnika (plaz > plazen) in kdaj iz rodilnika množine (plaz > plazoven) bi bilo treba poglobljeno raziskati na večjem številu primerov in ga razširiti še na druge pripone (na primer bratski : bratovski, cankarski : cankarjanski itd.). Zato je odgovor več ali manj hipotetičen in se navezuje le besedne zveze z omenjenega turnosmučarskega izrazja. Predpostavljamo lahko, da je beseda, podaljšana s pripono -ov bolj prepoznana, bolj asociativno dojemljiva kot pa brez pripone. Odgovor bi bilo mogoče naravnati tudi na to, da pridevniki brez pripone (plaz > plazen) bolj neposredno izražajo povezavo s samostalnikom, besedne zveze pridevnikov s pripono (plaz > plazoven) in s samostalniškim jedrom (žolna, lopata, sonda itd.) pa so glede na pomen že bolj odmaknjene od samostalnika. Če ponazorimo s konkretnim primerom: plazna gmota še neposredno zadeva plaz, plazovna žolna je pa že priprava, ki se ne nanaša toliko na plaz, ampak se njen pomen od njega že oddaljuje in navezuje tudi na človeka. In ker je pomen odmaknjen od plazu, si jezik pomaga s tem, da jo naredi prepoznavno s podaljšavo besedotvorne osnove (plazoven). To so pronicljivi zakoni psiholingvistike, ki jih težko lovimo v enoumna pravila, le posredno se izkazujejo v rabi. Ta pa na podlagi teh več ali manj podzavestnih tvorbenih jezikovnih nagnjenj obelodani določene besedne zveze kot bolj pogoste, druge pa kot manj. Slovarniki potem na podlagi frekventnosti ene in druge sprejmemo določeno obliko kot iztočnico, druge pa ne."

Jaka Ortar, ponedeljek, 25. februar 2019, ob 00:06

No saj "p. žolna" se nanaša na žolno (žival) še manj kot na plaz.
Z njo vedno preiskujemo samo plazovino, ne plazu - zakaj torej ne "plazovinska žolna" in je dilema plazna/plazovna/lavinska rešena. :)

Igor Pavlič, torek, 26. februar 2019, ob 17:24

To je pa že tema za kakšno doktorsko disertacijo, skoraj za takno dilemo gre, kot velja za kline in svedrovce. Za nameček se pri plazovinski žolni ne morejo opirati pri sprejemanju ustrezne iztočnice ne bodo mogli opirati niti na frekventnost.

Andrej Terčelj, sobota, 2. marec 2019, ob 20:44

Žolna ni žival, ampak ime nekdanje naprave, kot sta jo skonstruirala in poimenovala Avčin&Jeglič(https://www.gore-ljudje.net/novosti/39032/). Ime je dobilo po oglašanju ptice žolne, ki ga je sprejemal radijski sprejemnik. Taki prenosi po podobnosti, strokovno rečeno po metafori, so vendar najbolj običajen pomenotvorni motiv v vseh jezikih, ne samo v slovenščini. Spomnimo se samo na računalniško miš, pa na petelina pri puški, pa na razne tehnične naprave, ki se imenujejo maček, pa zebra se imenuje prehod za pešče, krokodilčki v elektrotehniki itd. Plazovna žolna je termin za vse sprejemno-oddajne naprave za iskanje zasutih in je prav posrečeno ime.

eXTReMe Tracker