Silvo Baznik: Kuj železo dokler je vroče, pravi pregovor in tega
reka se danes držimo.
Dobre snežne razmere je potrebno izkoristiti vsaj dvakrat, si rečemo, ko vozimo na izhodišče ture in ustavimo Pri Jurežu, kjer je polno parkiranih avtomobilov. Dobre novice se hitro širijo in objave na spletu pripomorejo k temu. V mislih se zahvalimo domačim, ki dovolijo parkiranje, za njihovo potrpežljivost in se odpravimo na pot.
Ne piha veter, na nebu je koprena in temperatura je še krepko pod ničlo, ko se povzpnemo na vzpetino nad kmetijo. Izza bližnjega hriba sramežljivo kuka sonce in podarja nekaj toplih žarkov, ki nemudoma polepšajo dan in dajo še večjo voljo za hojo na smučeh. Spustimo se na zasneženi kolovoz za kopico smučarskih in pohodnih navdušencev. Ozremo se na izhodišče, za katerim na obzorju prevladuje visoka gosta koprena. Za nami gre naslednja partija pohodnikov, mi pa se spustimo v dolinico, kjer dvakrat prekoračimo studenec in nadaljujemo vzpon po širokem že večkrat presmučanem kolovozu do vznožja širokega pobočja, kjer prevladujejo smučine in kjer je le malo nedotaknjene snežne površine. Preko pobočja se vije nekaj gazi in po eni v serpentinah dosežemo rob gozda. Na nebu je še vedno koprena, a so kljub temu lepo vidne Kamniške Savinjske Alpe. Stopimo po gazi v gozd, kjer se že vidi sprememba. Manj je snega na vejah dreves, ponekod ga pravzaprav ni več. Hitro smo skozi gozd in na odprtem pobočju Porezna. Le nekaj hoje in v dolgih zavojih pridemo na vršnji greben in smo le še streljaj oddaljeni od koče, ki pričakuje obiskovalce.
Na grebenu je manj snega kot dan pred tem in tudi pri hoji proti vrhu je potrebno malce popaziti kam stopamo. Veseli smo, da nas je na vrhu pričakal le rahel vetrič in zato si lahko privoščimo odmor in v številni družbi se ozremo na bližnje in oddaljene vrhove gozdov in gora. Lepši je tudi pogled na valovito gričevje in doline na jugu, saj koprene skoraj ni več in nas je sonce bogato nagradilo s svojo toploto.
Po daljšem postanku na vrhu stopimo na smuči in odpeljemo. Sprva gremo zelo previdno, se izognemo desni strani grebena s smučanjem levo po ali nižje od grebena, da nad kočo zopet stopimo na sam greben, ki ga že malce nižje zapustimo in odpeljemo po dobro zasneženem pobočju, kjer se prepustimo širokim zavojem po solidni snežni odeji do gozda. V gozdu najdemo še dovolj nepresmučanega snega in kot bi trenil smo zopet na odprtem pobočju s številnimi smučinami, ki še popestrijo smučanje na spodnji rob gozda, kjer ponovno stopimo na kolovoz in po njem pridemo do studenčkov. Le še nekaj deset metrov smuke in snamemo smuči, se povzpnemo na vzpetino in nato še enkrat na smuči, da odsmučamo do izhodišča ture.
Lep smučarski dan je za nami in sedaj bomo v miru počakali na novo snežno pošiljko v naslednjih dneh, vsaj tako upamo...