Gorenjski glas - Jelena Justin: Kamniti lovec (2071 m) –
Višarje se bile stoletja znana slovenska romarska pot. Idilična romarska vasica v zimski preobleki je skoraj pravljična. Od snežnih razmer je odvisno, ali bomo obiskali sosednji dvatisočak Kamniti lovec ali ne.
Obisk Višarij je lep v vseh letnih časih. Pozimi so v svoji beli preobleki še posebej pravljične. V zimskih mesecih so Višarje priljubljeno smučišče, ki smučarskim navdušencem nudi vse: težke, strme proge in lažje, primerne za začetnike in otroke. Nad Višarjami proti nebu kipi dvatisočak, Kamniti lovec. Zakaj takšno ime? Po legendi naj bi neki lovec streljal na Marijino svetišče. Kaznovan je bil tako, da je okamnel in obiskovalci ga lahko opazijo v steni gori. Le malce domišljije je potrebne. Pa obiščimo Višarje in se danes povzpnimo še na Kamnitega lovca. A naj tukaj opozorim, da vzpona niti poleti, še manj pozimi ne smemo podcenjevati in da pozimi potrebujemo obvezno cepin in dereze.
Peljemo se čez nekdanji mejni prehod Rateče proti Trbižu. Nadaljujemo skozi mesto in po stari cesti proti Udinam. V drugem krožišču zavijemo na prvi izvoz proti Svetim Višarjam. Pripeljemo do parkirišča pri kabinski žičnici, kjer parkiramo, kupimo vozovnico in si skrajšamo vzpon. No, če pa želimo na vrh povsem iz doline, se pa zapeljemo od kabinske žičnice še malce naprej in se po kalvariji povzpnemo skozi Višarski graben.
Na vrhu kabinske žičnice nadaljujemo skozi vas in sestopimo po enem od smučišč, ki nas pripelje do zgornjega roba Višarske planine, kjer je kapelica s spominskim obeležjem trbiškemu alpinistu Luci Vuerichu, ki se je leta 2010 smrtno ponesrečil pri plezanju ledenega slapu v Prisojniku.
Mimo kapelice nadaljujemo proti Kamnitemu lovcu. Pot je običajno že zgažena, sem ter tja bomo opazili tudi kakšno markacijo. Zavedati se je treba, da vzpon zahteva zimsko opremo, saj vstopamo v svet visokogorja.
Nekaj časa pot poteka skoraj vodoravno, potem pa se začne strmo vzpenjati in se rahlo spusti. Če bi hodili poleti, bi bili na melišču pod Beraškim križem. Na melišču je običajno plazovina. Po prečenju plazovine se v okljukih strmo povzpnemo do začetka krnice Klobuk pod Kamnitim lovcem. Obhodimo Klobuk po desni strani in steza nas pripelje do grape, preko katere poleti poteka zavarovana plezalna pot. Ob božiču je večina jeklenic gledala izpod snega, a vseeno je cepin še kako prišel prav. Prvi skok je precej strm, nato pa pot zavije v desno, se rahlo spusti, tudi tukaj so jeklenice, nato se pa strmo dvigne do sedla, s katerega se zazremo v Viševo kraljestvo. Do vrha nas čaka še nekaj višinskih metrov in eden od korakov je precej izpostavljen. Vrh seveda navduši z razgledom. Kaj več bi si človek še želel kot pogled na divja severna ostenja mogočnega Montaža, Špika nad Cijanerice, Špika Hude Police, na dosegu roke je severna stena Viša pa Gamsova mati, Mala špica, Divja koza, pred njimi pa Mali in Veliki Nabojs. Na levi strani so Mangart, Ponce in Jalovec, desno pa Krniška glavica in Poldašnja špica. Nazaj na Višarje previdno sestopimo po poti vzpona. Dolžina ture je seveda odvisna tudi snežnih razmer.
Svete Višarje so bile za Slovence zelo pomembna romarska pot, vse do nastanka brezjanske romarske poti. Prepovedi romanja, naravne nesreče in prva svetovna vojna so omajale obiskovanje Višarij. A Marijin kip je bil vedno rešen in na Višarje dokončno vrnjen leta 1925, kjer je še danes. Cerkev krasijo freske Toneta Kralja.
Nadmorska višina: 2071 m
Višinska razlika: 450 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 4 / 5