Večer, Maribor - Petra Zemljič: Švica in Liechtenstein sta že četrtič organizirala natečaj za mednarodno nagrado za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah.
Razstava najboljših je na ogled v Hiši arhitekture Maribor.
V Hiši arhitekture Maribor so v ponedeljek odprli mednarodno potujočo razstavo Constructive Alps 2017, kjer predstavljajo ožji izbor projektov v okviru podelitve nagrad za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp. Gre za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo v Alpah, ki jo podeljujejo na arhitekturnem bienalu. Za to top nagrado se potegujejo vse države, v katere Alpe segajo; Francija, Italija, Švica, Liechtenstein, Avstrija, Nemčija in Slovenija. Nagrado sicer razpisujeta Švicarska konfederacija in Kneževina Liechtenstein in jo podpirajo vse države pogodbenice Alpske konvencije, ki je postavila vizijo, da bo postala zgled na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, ki zadevajo tudi stavbe.
Z nagrado spodbujajo razvoj kulture, gradnje v Alpah kot specifičnem evropskem ambientu, o katerem je večina ljudi prepričana, da človek tam ni bil dolgo aktiven, pa je ravno obratno, opisuje Uroš Lobnik, arhitekt in profesor, sicer tudi ustanovitelj in vodja Hiše arhitekture v Mariboru. "Že dolgo so prisotne sledi kultivacije tega prostora in s tem tudi graditve objektov in naselij glede na to, da je v 19. stoletju z razvojem meščanske družbe in pojava turistične panoge višji meščanski sloj odkril Alpe kot zanimiv turistični ambient. Alpe so hitro prišle pod vpliv načrtovalcev prometne infrastrukture, arhitektov, gradbenikov in investitorjev, ki so vdrli v ta prostor z investicijami in v zadnjih stotih letih močno preoblikovali kulturno krajino," pravi Lobnik. Se pa ob vsem tem po njegovem zmeraj odpira ključno vprašanje - kako ohranjati ali zvišati kvaliteto tega prostora. "In ta nagrada se s tem ukvarja. Išče najboljše prakse, najboljše arhitekture. Te nagrade so socialni, prostorski korektor. Gradnja v Alpah je zaradi specifike prostora, in ker so to tudi odkrili arhitekti, postala izredno zanimiva. Najbolj kakovostna arhitektura se odziva na kvalitete tega prostora, jih skuša poudarjati, ohranjati, v nekem smislu tudi nadgrajevati. Priča smo zelo specifičnim situacijam; če lahko govorimo o nekih regionalnih arhitekturah po državah, so Alpe uveljavile arhitekturo regij."
Podobno torej kot Predarlska, nekoč najmanj razvita avstrijska dežela, sedaj pa najbolj razvita, celo bolj kot Dunaj v nekaterih vidikih. "Arhitekti so se celo izločili iz avstrijske zbornice, naredili svoje kriterije, imajo svojo zbornico, povezani so z lokalnimi obrtniki. Vzpostavili so trajnostno arhitekturo in začeli uporabljati tradicionalne materiale na sodobne načine, kar je pomagalo pri razvoju. To so zagnali v 60., 70. letih prejšnjega stoletja, v 90. pa so bili že pravo gospodarsko središče. Tam so sedaj najbolj vidne in vodilne gospodarske firme. S tem so vplivali tudi na Švico in tako naprej," o smiselnosti takšnega načrtovanja razlaga Uroš Lobnik. Mimogrede, skupaj z Andrejo Podlipnik ter s soavtorjema Jankom Rožičem in Dušanom Borakom je bil Lobnik tudi dobitnik te nagrade leta 2013, in sicer za center Rinka v Solčavi.
Posebna mednarodna žirija je med 200 prijavljenimi projekti izbrala 30 projektov, pred to odločitvijo pa si je vse te arhitekture ogledala še v živo in jih po pogovorih (z lastnikom, občino, ljudmi, arhitekti ...) nato tudi ovrednotila. Nominirane projekte je ocenjevala ob upoštevanju strogih trajnostnih meril, med katera sodijo povezava z omrežjem javnega prometa, izbor okoljsko neoporečnih (ekoloških) in lokalnih gradbenih materialov, kulturna vrednost stavb in prispevek projektov h kakovosti življenja uporabnikov in uporabnic. Oktobra 2017 so v švicarskem Planinskem muzeju v Bernu razglasili rezultate in med projekti iz ožjega izbora nagradili štiri, sedmim pa so podelili priznanja. V ožji izbor sta bila uvrščena tudi dva slovenska projekta, in sicer Zimska soba na Kaninu in prenova domačije Vrlovčnik v Solčavi.
Nagrade so bile prvič podeljene v okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji leta 2011, doslej so jih podelili štirikrat.
Petra Zemljič
Konvencija in načrti
Alpska konvencija je v svetovnem merilu prva pravno zavezujoča mednarodna pogodba o trajnostnem razvoju ene od gorskih regij. Okvirno konvencijo je leta 1991 podpisalo osem alpskih držav in Evropska unija. Izvajanje konvencije podrobneje ureja osem protokolov. Evropska unija in osem alpskih držav je sprejelo tudi Akcijski načrt za podnebje v Alpah, katerega cilj je uveljavitev Alp kot vzorčnega območja na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam. Mednarodna arhitekturna nagrada Constructive Alps predstavlja prispevek Švice in Liechtensteina k uresničevanju vodil Alpske konvencije in Akcijskega načrta za podnebje v Alpah.