Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Deset najzanimivejših

Dnevnikl/Planinstvo, 14.01.2019 08:00
Deset najzanimivejših odprav leta 2018 

Aleš Česen med plezanjem v severni steni Latoka I
(Foto: Tom Livingstone)

četrtek, 17. januar 2019, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 858

Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ExplorersWeb, eden od najverodostojnejših spletnih portalov, ki objavlja poročila in zgodbe

... o alpinističnih vzponih, raziskovalnih odpravah ter kolesarskih in veslaških avanturah je pripravil izbor desetih najzanimivejših odprav v letu 2018. Mednje so uvrstili tudi vzpon Slovencev Aleša Česna in Luke Stražarja ter Britanca Toma Livingstona na Latok I.

1 – Smučanje s K2

Na vrh seznama so uvrstili 30-letnega alpinističnega smučarja, Poljaka Andrzeja Bargiela, ki je julija uspešno presmučal z vrha osemtisočaka K2 in postavil nov mejnik v himalajskem plezanju in smučanju. S tem ciljem se je v preteklih letih spopadla peščica najdrznejših alpinističnih smučarjev, Bargielu pa je uspelo s pomočjo ekipe štirih sonarodnjakov. 22. julija je dosegel vrh gore in potem povezano po štirih zasneženih smereh neprekinjeno smučal do baznega tabora, kjer je povedal, da je zelo srečen in obenem tudi zadovoljen, saj mu ne bo treba spet priti pod K2.

2 – Solo vzpon na Lunag Ri

Avstrijec David Lama je oktobra opravil solo prvenstveni vzpon na Lunag Ri, 6907 metrov visoko, še nedotaknjeno goro med Nepalom in Tibetom. ExplorersWeb je njegov vzpon označil za primer »novega himalajizma«, pionirskih, avanturistično in tehnično zahtevnih smeri, za hitre in dobro pripravljene alpiniste. Lama je skupaj z Američanom Conradom Ankerjem poskušal preplezati Lunag Ri že leta 2015, naslednje leto sta poskušala ponovno, a je Ankerja v steni zadela kap in so mu komaj rešili življenje. Lani je Avstrijcu končno uspelo, novico o osvojenem vrhu pa je najprej sporočil Ankerju.

3 – Prvo zimsko prečenje Tasmanije

Med 52-dnevnim zimskim prečenjem Tasmanije se je Louisa-Philipa Lonckeja med domačini oprijel vzdevek Nori Belgijec. Na približno 500-kilometrski poti od severa proti jugu otoka, ki jo je sklenil septembra, je hodil, plezal, veslal in se prebijal skozi pragozd, in čeprav naj bi bila njegova avantura v primerjavi z alpinističnimi vzponi in smučarskimi spusti tehnično manj zahtevna, je moral brez nosačev obvladati zahtevne ovire: divje reke, neprehodne goščave in obilno zasnežene vrhove, kar je lahko še huje od suhega arktičnega mraza.

4 – Prvo samostojno prečenje Antarktike

Američan Colin O’Brady je kot prvi na svetu sam, brez zunanje pomoči in podpore, opravil skoraj 1700 kilometrov dolgo prečenje Antarktike. Za pot čez južni tečaj je potreboval 54 dni. Sočasno je po enaki poti krenil Anglež Louis Rudd, ki je na cilj prispel dva dni za Američanom. Zaradi visokih temperatur se je pohodnikoma vdirala snežna podlaga, ovirali so ju tudi viharji, snežne sipine in polarna megla. Nekateri njunemu impresivnemu dosežku oporekajo, saj sta zadnjih 600 kilometrov hodila po »cesti«, ki jo splužijo tovorni traktorji goseničarji.

5 – Vzpon na Latok I po severnem razu

Po 40 letih poskusov in 30 odpravah so Aleš Česen, Tom Livingston in Luka Stražar avgusta v petih dneh plezanja v 2400 metrov dolgi prvenstveni smeri preplezali severno steno 7145 metrov visokega Latoka I v osrednjem Karakorumu in se z vrha gore v dveh dneh zahtevnega sestopa vrnili v bazni tabor. Ključni del vzpona je bil načrt plezanja. Linijo smeri so si začrtali že v Sloveniji in se odločili, da bodo po skrajno zahtevnem severnem razu plezali do višine 6400 metrov, potem pa prečili proti sedlu med Latokom I in II in se vzpeli na vrh gore.

6 – Smučanje po ozebniku z Lotseja

Z vzponom na vrh Lotseja, četrte najvišje gore sveta, se je konec septembra podvig ameriškega para Hilaree Nelson in Jima Morrisona šele začel. Po strmem, ledenem in zaradi skalnih plazov nevarnem, 1800 metrov dolgem ozebniku, ki poteka od vrha do vznožja gore, sta neprekinjeno smučala v prvenstveni Sanjski liniji.

7 – Pohod od Argentine do Aljaske

Konec maja je Američan Holly Harrison - Cargo po letu in pol končal 23.305 kilometrov dolgo pot čez obe ameriški celini. Začel je v argentinski Ushuaii, prehodil 12 držav Južne in Srednje Amerike, novembra 2017 vstopil v svojo domovino in po skupno 530 dneh prispel do aljaškega Prudhoe Baya ob Arktičnem morju. S seboj je nosil le 2,5 kilograma prtljage, spravljene v odebeljenih votlih pohodnih palicah. V Nevadi je preživel srčno kap, 24 kilometrov pred končnim ciljem pa še bližnje srečanje z lačnim grizlijem.

8 – Solo vzpon na Lupghar Sar

Lupghar Sar West, 7157 metrov visoka gora globoko v pakistanskem Karakorumu, je doživela konec sedemdesetih dva vzpona, potem je čakala pozabljena do lanskega julija, ko se je vzpona (po štirih letih priprav) po deviški zahodni steni in severozahodnem razu lotil Avstrijec Hansjörg Auer in ga končal v dneh »pikantnega« solo plezanja.

9 – Kolesarjenje od Aljaske do Patagonije

Romunski vzdržljivostni kolesar Radu Paltineanu je pustil službo računalniškega inženirja in se s skromnimi sredstvi odpravil na 34.500 kilometrov dolgo pot čez obe Ameriki. Ob poti so mu ljudje pomagali s hrano in prenočišči, spal je tudi v ječah in gasilskih postajah, v Srednji Ameriki je zašel v težave s kriminalci, a je po treh letih, dveh mesecih in 17 dneh vseeno srečno prispel na cilj.

10 – S kanujem po Labradorju

Šest kanadskih pustolovcev je opravilo kar 1500 kilometrov dolgo potovanje s kanuji skozi severni Quebec in Labrador. Junija so krenili iz rudarskega mesta Schefferville, se spustili po rekah De Pas in George v zaliv Ungava, potem pa nadaljevali po reki Korok in skozi gorovje Torngat do obale Labradorja, preveslali po morju še 500 kilometrov in sredi julija končali v Nainu, najsevernejšem obalnem mestu. Srečno so se izogibali polarnim medvedom, spotoma pa so za raziskavo o posledicah podnebnih sprememb v regiji nabrali vzorce dreves s pogozdenih območij ob subarktičnih rekah.


OZNAKE: Planinstvo | alpinizem | odprava | gore 

Oznake: ALP, VTG, vtg2018
eXTReMe Tracker