Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bela smrt v snežni jami


Vir slike: Siol  

 

 

 

ponedeljek, 21. januar 2019, ob 05:29, Andrej Terčelj, ogledov: 2312

Letos smo priča smučarskim žrtvam, ki se  zadušijo v globokem, lahkem in sipkem snegu. Za Evropo dokaj neobičajen pojav, ...

...  v Ameriki poznan kot treewellki ga je potrebno povezati z nedavno veliko količino snežnih padavin na severni strani Alp. Vse nesreče so se zgodile na tem območju.

Nesreča smučarja 6. januarja, ki je padel pri smučanju zunaj urejenega smučišča na glavo in ni mogel priti do zraka, mi je dala misliti. Ni znano, ali je bil neprimerno opremljen, a vsekakor brez tuje pomoči se ni mogel rešiti. Zakaj?

Ali drug dogodek avstrijskega smučarskega učitelja, ki je 8. januarja iz MariaZeller, Bürgeralpe, Štajerska na meji s Spodnjo Avstrijo, šel iskat svojo odpeto smučko čez rob smučišča. Zopet izven urejenega smučišča, seveda neopremljen za ta namen. Udrla se mu je opast, globok zamet na meji urejene proge. Z glavo navzdol je obtičal v sipkem svežem snegu, globokem štiri metre.  Kot živi pesek, včasih globok manj od telesne višina človeka. Po navedbah policije navzoči niso mogli takoj pomagati in so ga rešili čez 13 minut, kar je bilo zanj prepozno.

Obema je skupni imenovalec nepričakovan dogodek, neprimerna opremljenost ponesrečenega in prepozna pomoč, ki je prišla s strani reševalcev in ne takoj od sosmučarjev in prijateljev. Poskušali bomo poiskati vzroke in nasvete za dvig splošne smučarske preventive in zavedanja pred utopitvijo v snegu, ki ni povezana s snežnim plazom (angl. NARSID - Non Avalanche Related Snow Immersion Death) V iskanju razlage mi je prišel pod roke članek, ki osvetljuje bele smrti in snežno smrt s padcem v snežno jamo okoli debla.

Snežna jama okoli debla je luknja, ki se formira okoli debla drevesa. Veje zimzelenega drevesa preprečujejo snegu, da bi se otresal ob deblu in nastane strma, do dveh metrov globoka luknja. Sestavlja jo mešanica vej, sipkega snega in zraka. S prostim očesom ni opazna.

V Kanadi in ZDA jo imenujejo treewell in je najpogostejši vzrok smrti med NARSID žrtvami. Smučar ali deskar ponavadi z glavo naprej pade v jamo, se zagozdi in zaduši. V položaju, kjer imaš glavo spodaj, se je po statistiki v 90 % samostojno nemogoče rešiti. Tovariška pomoč je edina opcija. V Severni Ameriki imajo več opravka s snežno jamo okoli debla kot v Evropi, saj so drevesa redkeje razporejena. Poleg tega je gozdna meja veliko višje, snega je več kot v Evropi. Poleg snežnih jam okoli debla so nevarni še jarki, potoki ali druge naravne značilnosti, kot so razpoke in pečine.

Preventivni ukrepi
- Bodi seznanjen, kaj se bo zgodilo. Smučar bo z glavo zagozden v jamo, ki jo je ustvaril iglavec. Glava in roke bodo najnižje, smuči najvišje. Mehak ohlapen sneg bo ob gibanju začel zasipati prostor okrog vas in vas pritiskal proti drevesu ali drugemu snegu v luknji. Največja grožnja je zadušitev zaradi stiskanja snega. Druga grožnja je lahko posledica udarca v drevo, pretresa glave ali drugih poškodb.
- Ne paničari. Hitro gibanje in borba bosta stanje le poslabšala. Pomembno je, da se umirite in začnete razmišljati kako izstopiti. Ne pozabite, da bo vsak zvijajoč, borben in jezni gib okoli vas naredil sneg še bolj kompakten. Prihranite energijo in razmislite.
- Zgrabite kateri koli del drevesa, ali ga morda celo objemite. Med padcem se potrudite kar se da hitro ustaviti. To naredite tako, da zgrabite in se držite za veje dreves ali katere koli druge dele drevesa, da se poskusite stabilizirati in se ustavite pred padcem. Močno se držite.
- Poiščite zračni žep, da vanj nežno potisnete glavo. Dihajte. Zavedajte se, da bo vsak gib, ne glede na to kako majhen je, povzročil, da se bo več snega stisnilo okoli vas.
- V določenem trenutku se je potrebno odločiti, ali imate energijo ali celo priložnost, da se poskusite rešiti iz situacije. Če se ne boste, se osredotočite na ustvarjanje zračnih lukenj in čakanje na reševalce. Uporabite metodo zibanja, da bi ustvarili prostor v snegu in pridobili več zraka; vaša telesna toplota lahko pomaga tudi pri zbijanju snega okoli vas, kar vam lahko pomaga, da se dvignete. Če menite, da bi se lahko rešili sami, upoštevajte naslednjo metodo:
• Obračajte telo tako počasi, kot lahko, da se poskusite obrniti pokonci
• Počasi se dvignite ob drevesu. To bo dolgotrajen in težak proces. Čeprav ni zagotovila za uspeh, še naprej verjemite, da lahko to storite in se zavedajte, da so tako ljudje že pobegnili iz te situacije.
- Izognite se luknji, ko dosežete vrh.
- Signalizirajte za pomoč, ko se enkrat ne morete več premakniti. Verjetno ste zelo utrujeni, zato čim bolj varčujete z energijo in uporabite snežno odejo, da boste ostali topli.
- Pri smučanju v globokem snegu smučajte stran od dreves. Padec v snežno jama okoli debla je popolnoma preprečljiv tako, da ostanete stran od dreves.

Nasveti
Pomembno je, da med spustom pazite drug na drugega. Drug drugega imejte na očeh, komunicirajte z zvokom (jodlanje) ali se počakajte po x-metrih. Reševanje bo hitrejše, če boste videli, kje je izginil vaš prijatelj. Ko čutite, da padate, zakričite (če še imate priložnost). Glavo poskusite držati nad snegom. Ne začnite se boriti s svojim telesom, verjetno se boste še bolj ugreznili. Vedno smučajte z plazovno in dodatno opremo, ko greste izven smučišča, na turno smuko ipd. Vedno smučajte z vsaj še eno osebo, po možnosti ki dobro pozna območje in osnovne tehnike reševanja.
Priporočamo, da pred smučanjem po globokem pršiču iztaknete roke iz zank smučarskih palic in odpnete varnostne jermenčke, saj jih ujeti smučarji težko odstranijo.

Opozorila
Nikoli ne smučajte izven smučišča sami. Preveč nevarno je biti brez prijateljev ali vodnika.
Pogosto drugi smučarji ne bodo opazili, da ste izginili, razen če so bili blizu vas. V tem primeru bo težko ugotoviti, kje ste padli.
Kot pri vsakem učnem članku, ki poskuša razložiti, kako se rešiti, je to zgolj teorija. Vsaka reševalna situacija je drugačna in odvisna od njenih pogojev, vremenskih elementov, vrste poškodbe in padca, lokacije itd. Najboljši nasvet je biti pripravljen in se zavestno izogibati takim sitaucijam, s tem da imamo znanje o poznavanju terena in razumemo nevarnosti, preden se odpravimo. Zavedajte se, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje: ko je bilo 10 prostovoljcev položenih v snežno jamo okoli debla in so jih prosili da se rešijo sami, se nihče od njih ni mogel rešiti sam. Smučanje na neteptanih območij z globokim snegom in drevesi je nevarno. Pika.

Vedite, kaj počnete, preden se odpravite v nevarnost.

Komentiraj (6):

Matevž Sršen, sreda, 23. januar 2019, ob 12:56

Smučar, ki se je 6. januarja smrtno ponesrečil je bil popolnoma opremljen (ABS nahrbtnik, lavinski trojček - žolna, lopata in sonda, poleg ostalih stvari ...). Bil je tudi izkušen smučar, plezalec, gornik. Komentar sem se odločil napisati zaradi govoric oz. neresničnih komentarjev, ki krožijo po spletu in jih bližnji stežka beremo. Lp Meno

Igor Pavlič, sreda, 23. januar 2019, ob 18:23

Spomin še živi! https://www.gore-ljudje.net/novosti/2406/

Andrej Terčelj, četrtek, 24. januar 2019, ob 17:54

Nesreče se bodo žal dogajale vedno. A ni vse v posedovanju sodobne opreme plazovnega trojčka ali plazovne zračne blazine, včasih pomaga že rutka preko dihal, predvsem pa znanje in takojšnja pomoč sosmučarja. Bolj kot v opremo zato vlagam v znanje. Na izkušnjah drugih se učim. Zato potrebujem verodostojna, strokovna poročila, kar medijske novice niso niti vsebinsko niti izrazoslovno- na primer zapisan nesmisel "padel na delu proge, namenjenem smučanju po celcu."
Po koncu sezone smučarsko razviti narodi izdajo bilten in analizo vseh nesreč za svojo državo. Tudi Avstrijci jih letno objavljajo. Zadnji je ta - http://www.lawinen.at/assets/jahresberichte/Ausgabe8_2016_2017.pdf
Kdaj bo na voljo tudi za področje Slovenije?

Jaka Ortar, petek, 25. januar 2019, ob 08:51

Eno tako poročilo smo ravno po vzoru avstrijskih že pripravili - za sezono 2012/2013 https://www.gore-ljudje.net/novosti/107345/ . Žal se je projekt NH-WF zaključil kmalu zatem, za vsakoletno pripravo tako ni (bilo) dovolj sredstev.

Matevž Sršen, petek, 25. januar 2019, ob 09:54

Opremo sem omenil, ker se tudi v članku navezuje vprašanje o pomanjkanju opreme. Vem, da je znanje najbolj pomembno in tudi pokojni se je tega zavedal, vendar je padel tako nesrečno, da je bilo za njega usodno (vsak od nas je že kdaj zapel s smučmi pod vejo, borovec in padel..). Isti dan se je to zgodilo tudi Švicarki le da v njenem primeru so jo takoj začeli oživljati vendar neuspešno.

Jernej Burkeljca, petek, 25. januar 2019, ob 10:59

Za tako letno poročilo moraš najprej imeti stalno (oz. polno zaposleno in financirano) lavinsko službo in rutinske preiskave nesreč in dogodkov. To kar Jaka zbira na https://www.snezak.si/plazovi/, in GRZS na http://plazovi.grzs.si/ so pač hvalevredni prostočasni projekti, ki imajo omejen obseg. Ne moremo tu pričakovati sprotnih in sezonskih analiz, ker enostavno ni financiranja in ljudi, ki bi si isti ali naslednji dan lahko ogledali situacijo na terenu.

Nekaj izboljšav si lahko obetamo iz projekta CROSSRISK, ampak je to spet le 3 letni projekt in še vedno ne gre za vzpostavitev stalne službe z močno terensko komponento.

PS Za nesrečo sem izvedel naslednji dan, ko me je klicala sodelavka (pač sem ustrezal opisu) in še največja težava v tistih dneh je bilo razlaganje ljudem kako je sploh možno, da se ne moreš izkopat iz puhastega snega. Tisti dan nas je bilo na Zauchenseeju za vsaj pol "freeriderske" Slovenije pa še cel kup drugih. Žal še vedno večina brez najbolj osnovne opreme in pogosto tudi s precej nespametno izbiro terena in obnašanjem. V tej konkretni nesreči je bila lavinska oprema sicer postranskega pomena, ključna napaka pa je očitno bila komunikacija (walkie talkie zna rešit marsikatero težavo) in nadzor nad kolegi. Priznam, tudi sam sem ta dan radijsko povezavo pustil doma in tudi s kolegom se nisva imela ves čas na očeh. Ker sem jaz v bolj švoh kondiciji sem si kdaj vzel pavzo in je kakšno rundo naredil sam. Po lastni ali tuji "krivdi", sva se tudi midva kdaj znašla v potencialno problematičnih situacijah. Predvsem občasno malo bolj strm teren kot je bil pričakovan in več ljudi na njem. Pri padcih pa sva imela srečo, da sva se pobrala brez pomoči. Sicer nikakor ni bilo enostavno ampak je šlo.

Ponesrečenec je očitno naletel na drugačen skupek nesrečnih okoliščin. Niso pa take razmere tako zelo redke tudi pri nas zato sem vesel, da se je Andrej lotil tega zapisa, in da so tudi nekateri novinarji vsaj poskusili pravilno razložiti zadevo.

eXTReMe Tracker