Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

200 let

Planinska zveza Slovenije, 08.01.2019
200 let od smrti Valentina Vodnika

Foto: Manca Čujež

sobota, 12. januar 2019, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 579

od smrti Valentina Vodnika: Planinska zveza Slovenije

Danes [08.01.2019] mineva 200 let od smrti pesnika Valentina Vodnika, ki velja za začetnika planinske poezije na Slovenskem, po njem pa so poimenovali tudi Vodnikov dom na Velem polju.

Vršac

Na Vršac mi stopi in sédi,
neznan svet se teb odpre,
glej, med sivo plešo v sredi
zárod žlahtnih zelj cvete!

Sklad na skladu se vzdiguje
golih vrhov kamni zid;
večni mojster ukazuje

"Prid, zidar, se les učit!" ...

Valentin Vodnik (*3. februar 1758, Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana) je bil slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik. Velja za začetnika planinske poezije na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta 1794, v času kaplanovanja na Koprivniku, potoval na Kredarico. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med Krmo in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.

Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na Triglav. Z grofom Francem Hohenwartom in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na Belščico, Veliki in Mali Stol; preko Bohinjske Bistrice pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari, se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k slapu Savica, na planini Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu pa sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda Vršac, ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok Vršac pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac. Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva.

Po njem se imenuje Vodnikov dom na Velem polju, ki stoji ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD). V spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča; slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob odprtju so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost, večjo obnovo pa so opravili leta 1986, ko so tudi kamnito fasado obložili s skodlami.

Vir besedila in slike: Wikipedija in PZS

Oznake: ZGO

Komentiraj (4):

Jaka Ortar, sobota, 12. januar 2019, ob 14:12

Ali ni bil on tudi prvi, ki je najvišji vrh Kranjske (po)imenoval "Triglav"?

Bruno Fras, sobota, 12. januar 2019, ob 16:30

Vprašanje je, ali je bil Valentin Vodnik res prvi. Zbral sem tele podatke: Zgodbo najvišje slovenske gore in stolpa na njenem vrhu v svoji novi knjigi Triglav in Jakob Aljaž (založba Viharnik) osvetljuje zgodovinar in alpinist Peter Mikša. Avtorja je pri raziskovanju gnalo predvsem eno vprašanje, kako je Triglav postal tako ključen simbol slovenstva, da je dobil svoje mesto na nacionalnem grbu in posledično tudi zastavi. Prvi označbo na zemljevidu dobi Triglav v 18. stoletju, kar sovpada z razmahom kartografije in z njo povezanega predstavljanja gorskega sveta, pove Mikša. Triglav je z imenom in višino prvič omenjen leta 1744. Janez Dizma Florjančič de Grienfeld ga je umestil v svoj skoraj dva kvadratna metra velik zemljevid, ki je tudi najpopolnejša karta Kranjske do tistega trenutka. Prvo slikovno upodobitev Triglava podpisuje Baltazar Hacquet. Bakrorez z vršacem je objavil v obsežnem delu Oriktografija Kranjske, ki je izhajala od 1778 do 1789 (upodobitev Triglava spremlja prva letnica). Kot zanimivost, po Hacquetovih izmerah je višina Triglava znašala 3034,7 metra (oz. 1549 pariških sežnjev).

Iztok Snoj, sobota, 12. januar 2019, ob 16:38

Še poimenovanje Triglava še ena povezava, gospodu Valentinu pa ob njegovem ljubileju vsa slava!
http://www.hervardi.com/triglav.php

Jaka Ortar, nedelja, 13. januar 2019, ob 13:19

Poznam oba ta vira, ki ne odgovorita na moje vprašanje - še vedno se zdi, da se zapis "Triglav" prvič pojavi v Vodnikovem Vršacu (izšla v zbirki Pesmi za pokušino l. 1806), in sicer v obliki "Trigláv" s poudarkom na zadnjem zlogu.
Staro ime "Trglou" oz. zapisano Terglou, Terklou in podobno naj bi v Dolini poznali še pred nekaj desetletji. Tisti "e" na 2. mestu je stvar bohoričice (zapis polglasnika), tako poznamo tudi goro "Rež" nad doAlino "Kerma". Torej bi ga danes pisali "Trglov".

V. Vodnik je po mojem podobno, kot je izumil (oz. za potrebe pesmi prestavil/uporabil) svojega "Vršaca", izumil še "Triglav" - umetniška svoboda, jezikovna zavednost ("vselej sem želel krajnski jezik čeden narediti"), krščanski simbolizem (troedini bog), nikakor pa ne geografski opis. Se res lepše sliši, je dovolj podobno znanemu imenu in se je prijelo. In šele po izidu Pesmi za pokušino se pojavijo omembe 3 glav (in prevodi v Tricorno, Dreikpof), teorije o slovanskem božanstvu itd.

Danes zlahka najdemo 3 glave, če jih iščemo. Mar ne? Iz zapisov iz 19. stoletja se sliši, da so pastirji iz Mojstrane poznali 3 glave po vrsti:
- Mali Triglav = Triglavski Vogel
- Srednji Triglav = današnji Mali Triglav
- Veliki Triglav = vrh Triglava
Sploh pa je s severne strani gora precej bolj impresivna severna stena kot navedene 3 glave. Zakaj bi ga torej imenovali po 3 glavah?

Na bakrorezu, ki je na naslovnici Pesmi za pokušino in naj bi predstavljal Triglav, bi lahko našli Triglav z bohinjskega konca. http://www.dedi.si/dediscina/229-pesme-za-pokusino
Tam je neka gora s 3 vrhovi, ali pa morda 2 gori, ena dvoglava in ena enoglava. Če bi res že nekoč poznali 3 glave, bi imeli tudi imena za 3 glave, ne le za M. in V. Triglav.

Zapis Vodnikove/današnje različice imena se na zemljevidih prvič pojavi na Kozlerjevem zemljevidu l. 1853. Še malo pred tem je bil izdan opis Ilirskih provinc, v katerem je zapisano ime "Triglav" - tega Gstirner navaja kot vir prvega zapisa tega imena.

Ali ime "Trglov" res v sebi nosi karkoli, povezano s številom 3, pa bi moral povedati kak jezikoslovec. Neverjetno se mi zdi, da bi šele Slovani poimenovali tako mogočno goro - gotovo je imela svoje ime že v času nabiranja železove rude v Julijskih Alpah v času noriškega kraljestva (keltski jeziki). Za Kelte so bila značilna naravna božanstva, gore, drevesa, reke.

Zdi se, da je V. Vodnik torej izdelal slovenski narodni simbol, dotedanja zgolj "najvišja gora na Kranjskem" je dobila slovensko ime, troglavo podobo, navezavo na božanstva (krščansko trojico ali pa slovanskega Triglava).

DODANO 14.1.:
Slovanskega boga v zvezi s Triglavom omenja ze Hacquet par let pred izidom Vodnikove pesniske zbirke.

eXTReMe Tracker