Gorenjski glas - Jelena Justin: Gunetova glava (926 m) in Črni vrh (1204 m)
V prihajajočih tednih, ko bo, upajmo, padlo kaj snega, bodo nižji hribi zelo privlačni za obisk. V koči vedno diši po ocvirkovki, spomladi pa po čemaževi potici.
Na Čemšeniški planini smo bili že nekajkrat; prvič s Prvin, od koder nas do vrha loči najnižja višinska razlika in tudi pot je najlažja; strmejša je pot iz Razbora; tokrat pa bomo za izhodišče vzeli parkirišče pri Planinskem domu Vrhe in do Črnega vrha potrebovali približno dve uri hoda. Naj takoj na začetku povem, da je omenjena pot pozimi, preden se sprožijo plazovi, nevarna in je ne priporočam, saj je pot deloma prečna in se gibljemo nad strmimi grapami in nad strmimi gozdnimi travniki, kjer so plazovi že terjali smrtne žrtve.
Zasavje se nam zdi precej daleč, a tako se zdi le na prvi pogled. Z avtoceste Ljubljana–Celje peljemo na izvoz Trojane in se usmerimo proti Izlakam. Na koncu predora V zideh je most, za katerim se strmo levo odcepi cesta proti vasema Šentgotard in Čemšenik. V vasi Šentgotard nadaljujemo desno v smeri Čemšenika. Na koncu vasi zavijemo levo – ob cesti vidimo smerokaz Planinski dom Vrhe. Ko pridemo do vasi Vrhe, zavijemo ostro levo in pri cerkvi na levi strani parkiramo. Ko izstopimo iz avta, pa tudi že zagledamo prvi planinski smerokaz.
Pred Planinskim domov Vrhe se usmerimo na kolovozno pot, po kateri hodimo nekaj časa, nato pa zavijemo desno na strmejši kolovoz, ki preide v gozd. Kmalu dosežemo izravnavo in nekaj časa je pot skoraj položna. Dosežemo razgledno pobočje, kjer se odpre razgled na Krvavico. Smo nad domačijo Gunet, nasproti katere je opazen strm hribček, imenovan Gunetova glava, na vrhu katerega je velik križ. Zagrizemo v travniško strmino (ta del je neoznačen). Sestopimo na drugo stran in dosežemo markirano pot, ki Gunetovo glavo obide po levi strani. Nadaljujemo mimo vikenda in se držimo kolovozne poti, ki je bila konec marca še globoko pod snegom. Ta del poti je pozimi nevaren, saj se preči kar nekaj delov poti, kjer so plazovi povsem običajni. Kmalu vidimo smerokaz, ki nas usmeri ostro desno na pot, ki pelje na Črni vrh. Vendar mi po kolovozu nadaljujemo kar naravnost. Ta del poti ni označen. Gremo mimo bivaka in počivališča na Ošivki. Kolovozu sledimo vse do travnikov, preko katerih vodi na Čemšeniško planino neoznačena in strma pot. Zagrizemo v breg, ki se najprej prečno, nato pa direktno navzgor dvigne do Doma na Čemšeniški planini.
Obisk koče priporočam, saj imajo odlično ocvirkovko, v pravem letnem času pa tudi čemaževo potico. Od doma nadaljujemo proti vzhodu v smeri Črnega vrha. Hodimo po grebenu z lepim razgledom na Zasavje. S svojimi 1204 metri je Črni vrh skrit sredi gozda, tik pod njim pa je lesena Tinetova koča, spomin na leseno kočo, ki so jo leta 1936 postavili delavci in jo poimenovali po zaslužnem članu Tinetu Coparju. Pod vrhom, na desni strani markirane poti, je na drevesu vpisna skrinjica z žigom. Vrh, žal, nima razgleda.
Z vrha še naprej sledimo grebenu in se začnemo strmo spuščati proti Zajčevi koči. Zaradi strmega sestopa hitro izgubimo višino in dosežemo travnik, kjer je vikend. Tokrat sledimo markacijam po kolovozni poti, ki nas pripeljejo do domačije Gunet, mimo katere se povzpnemo in sestopimo nazaj do Planinskega doma Vrhe.
Nadmorska višina: 1204 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5