Franci Savenc 02.01.2019 06:29 1741 0

Silvestrovanje

na Kredarici in novoletni vzpon na Triglav: Bojan Ambrožič 2019

Že drugič sem se odločil za silvestrovanje na Kredarici. Na pot sem se odpravil sam, vedoč da mi “gori” družbe zagotovo ne bo manjkalo. Poleg tega mi je po enem mesecu vzpenjanja izključno na smučeh zelo ustrezalo iti za spremembo enkrat peš. Sneg se sicer začne že dokaj kmalu v Krmi. Vendar ga razen morda na področju Kalvarije, ni nikjer dovolj za smučanje. Več kot dovolj pa ga je za prijetno hojo. Na nekaterih delih (spodaj v gozdu in Kalvariji je sneg trd oz. poledenel zaradi česar so nune vsaj pohodne dereze.

Vse do Vrha Snežne konte (2342 m) so bile razmere za hojo odlične. Višje pa je pihal veter s hitrostjo okrog 60 km/h in sunki do 90 km/h. Pretirano hudega mraza sicer ni bilo – le minus 8 °C. Vendar z upoštevanjem faktorja vetra je bila temperatura na Kredarici okoli -20 °C.

Novoletna zabava na Kredarici je bila tudi letos dobra. Celo popoldne in večer sta minila ob spoznavanju novih in starih hribovskih prijateljev. Zabava je na srečo tudi minila brez pirotehnike. Sam bi si sicer z veseljem rad ogledal ognjemete v dolini. Vendar jih letos zaradi megle na Kredarici nismo videli. Kljub zelo močnemu vetru s sunki pred 100 km/h se je osmerica najbolj vzdržljivih ob polnoči podala na vrh Triglava. Ostali pa smo novo leto pričakali na heliodromu pred Kredarico.

Zjutraj sem vstal ob sedmi uri, da sem si ogledal prvi sončni vzhod v letu 2019. Nato pa sem odpravil proti vrhu Triglava. Vreme je bilo sončno. Veter pa je postal za spoznanje šibkejši. Oblečen sem bil zelo dobro (podhlače, zimske hlače in vetrne hlače ter zelo topla puhovka z vetrovko). Zato me ni zeblo. Sama pot proti vrhu Triglava je trenutno brez večjih posebnosti in je relativno lahka, saj so skorajda vsa varovala zunaj. Vseeno pa vzpon zahteva zimsko opremo ter vso zbranost. Samo trenutek nezbranosti v kombinaciji z nenadnim sunkom vetra lahko vidi v zdrs, kar običajno pomeni smrt.
Pol ure hoje za mano je nekdo baje padel z grebena med Malim Triglavom in Triglavom proti Triglavskemu ledeniku. Na srečo se je po sto metrih drsenja uspel zaustaviti in je (zaradi posredovanja GRS) preživel.

Na vrhu Triglava sem lahko nekaj časa popolnoma sam užival v razgledih. Nato pa so počasi za mano prišli tudi drugi gorniki.
Bil sem prvič na Triglavu po tem, ko so Aljažev stolp popravili. Stolp je trenutno lepši in v takih razmerah, kot je bil danes nudi odlično zavetje pred vetrom. Jasno, stolp je valjaste oblike samo zato, da se najbolje upira vetru, ne glede s katere strani le ta piha. Sledil je še previden sestop na Kredarico in nato v Krmo.