Silvo Baznik: Kratki dnevi so kot nalašč za kratke, a
lepe pohodne poti.
Po vršiški cesti pripeljeva do Koče na Gozdu, ki je današnje izhodišče. Parkirišče je poledenelo, a naju to ne ovira pri pripravi na turo in nekaj trenutkov kasneje že stopava po cesti do smernih tabel poti na Vršič.
S ceste greva po kolovozu in snegu do prvega razcepa, kjer ubereva desno pot, ki naju popelje skozi gozd, kjer ni snega in so tla pomrzjena in drseča zaradi ledu, ki ga prekrivajo iglice in suho listje. To je kmalu tudi vzrok za moj zdrs in pristanek na tleh. Vse dobro kar se dobro konča in tako nadaljujeva po stezici skozi gozd. Kmalu zaslediva nekaj pik in oznak pohodne poti Planica – Pokljuka. Greva mimo večjih skal in nato po bolj strmem pobočju. Po skoraj uri hoda sva na sedelcu med Velikim Mavrincem in Kumlehovo glavo. Nadaljujeva levo proti zahodu in pokaže se ostenje Zadnjega Robičja in nato še poraščeno pobočje Kumlehove glave. Ko steza zavije na severno stran, hodiva po snegu. Pot se vrne in prevesi na drugo stran grebena in odpre se pogled na gore nad Krnico. Stezici slediva višje, zavijeva levo in z nekaj oprijemi se povzpneva preko zelo strmega dela nazaj na greben, se spustiva po snegu na severno stran in nato prečiva pobočje ter se vrneva na glavni greben, od koder spodaj vidiva Veliki Mavrinc na drugi strani sedla. Previdno stopiva po stezici mimo strme grape in nadaljujeva vzpenjanje, prestopiva izpostavljeno polico s pomočjo ruševja in se po zasneženi. poledeneli in strmi stezici skozi ruševje povzpneva na vršnji greben, kjer je le nekaj korakov ozkega grebena do vrha Kumlehove glave. Odpre se pogled še na zahodno in severno stran in okoli naju so tako visoki vršaci kot nižje ležeča hribovja.
Sprva na hitro preletiva s pogledi gore Špikove skupine, Škrlatice s sosedi nad Veliko Dnino, zgornji del doline Krnice, Razor, Prisojnik, Sovno glavo, Malo Mojstrovko, Zadnje Robičje, Jalovec in Rateške Ponce z vrhom Mangarta v ozadju. Nad dolino Pišnice se vzpenjajo Slemenova špica, Velika peč, Ciprnik in Vitranc in pod nami sta Veliki in Mali Kumleh ter Skrbinjek. Preko Zgornjesavske doline so med drugimi vidni tudi Vošca, Trupejevo poldne in Kepa z Malo Dovško Kepo in Gubnim. Toplo je in zato ostaneva dolgo na razglednem vrhu. Zima še ni nasula dovolj snega za sicer klasične smuke izpod Kriške stene, Mojstrovke ali Kotovega sedla. Videti je polno skal in bore malo snega.
Odpraviva se z vrha. Zaradi poledenosti vzameva v roke cepina in zapustiva vrh. Stopava navzdol po poti vzpona. Hitro prestopiva prepadni del poti in na najstrmejšemu delu si olajšava spust malce stran od mesta vzpona in tako prideva nazaj na sedelce, kjer pred seboj vidiva pohodnika in jo ubereva za njima proti vrhu Velikega Mavrinca. Zadnji del poti je poledenel, a kratek in že sva na vrhu, kjer je kar nekaj obiskovalcev. Pridruživa se jim v uživanju na poglede na gore. Prvi obiskovalci zapustijo vrh, z drugima malce poklepetava in kmalu ostaneva sama. Z vrha je lepo vidna Kranjska gora z jezercema, dolina Krnice z Malim Tamarjem in gorami, Sovna glava in Mojstrovka nad Vršičem, Robičje in Kumlehova glava. Po daljšem sedenju na pravi klopci pa se le odpraviva z vrha.
Sestopiva po poti vzpona na sedelce in skozi gozd, kjer srečava še nekaj pohodnikov, nazaj na glavno cesto in po njej do parkiranega avtomobila. Kratka tura je prinesla dovolj zadovoljstva, da bo staro leto minilo hitro v pričakovanju novega z željami po varnih korakih po prostranih pobočjih in vrhovih gora.