Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Piparji, copate in

Vecer.si 30.12.2018  05:00
Piparji, copate in pražen krompir

Če nimate družbe, poglejte v slovenski register društev

torek, 1. januar 2019, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 407

Večer v nedeljo, Panorama - Bojan Tomažič: ... pražen krompir. Pregovorno razdeljeni in razslojeni, se Slovenci na veliko združujemo.

Radi imamo šport, kulturo, izobraževanje, okolje in živali, smo gasilci, planinci, upokojenci ter tudi člani društev ljubiteljev praženega krompirja, vampov, golobov pismonoš, časomerilcev, moških copatarjev in talnih oblog.
V Sloveniji je registriranih 24.075 društev, največ imamo športnih in rekreativnih, 8475, umetniških in kulturnih je 4043, društev za pomoč ljudem je 3065, znanstvenoraziskovalnih, poklicnih, izobraževalnih društev 2264, društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlinje 1688, stanovskih društev 1431, turističnih društev 600, društev upokojencev 576, za razvoj kraja skrbi 1553 društev, za duhovno življenje 651, nacionalnih in političnih društev so našteli 335. Planinskih društev je 319, lovskih 472, čebelarskih 232, ribiških društev 136, društev za varstvo živali 105. V registru je tudi rubrika Ostala društva, kamor so jih uvrstili 572, v zelo pisani druščini so društva etažnih lastnikov, združenje občinskih redarjev, društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami (v Domžalah), društvo hedonistov (Ljubljana), protikorupcijsko društvo, prostozidarji, časomerilci, navijači domačih in tujih klubov, ljubitelji različnih jedi.

Piparji so bili za slovenska planinska društva

Tiste, ki bi ob omenjanju društev copatarjev, ljubiteljev vampov, praženega krompirja in drugih odmahovali z roko, je treba spomniti, da smo v naših krajih že v predprejšnjem stoletju imeli posebneže, iz katerih so se norčevali in ki so postali pomembni za slovensko zgodovino. Člane društva Pipa so v Ljubljani in okolici imeli za čudake, a so bili odločilni za to, da smo na Slovenskem poleg nemškega planinskega društva dobili tudi slovensko in da se je v slovenskih gorah slišala slovenska beseda. Josip Hauptman, Ivan Korenčan, Henrik Lindtner, Anton Škof, Karl Seunig in, Bogumil Kajzelj so bili polni iskrivih domislic, imeli so jih za lunatike, ki se slikajo s pipami v rokah, se dobivajo v gostilni na hribčku nad Ljubljano, izdajajo hudomušno glasilo in imajo prav takšna pravila.
"Vsi piparji imajo enake pipe. Pipo, tobak in žveplenke mora pipar vedno pri sebi imeti in na zahtevo drugega piparja vse tri stvari pokazati; ako mu le ena teh stvari manjka, plača 4 kr globe; piparji se pozdravljajo z imeni naslednjih hribov: Triglav, Mangart, Grintovec, Črna prst, Lušarje, Stol, Golica, Jošt, Janče, Katarina, Grmada, Šmarna gora, Krim; ako pipar piparja ne pozdravi z enim teh imen, zapade 2 kr globe, isto velja za odzdrav. Pozdravlja mlajši starejšega naprej. Dva piparja imata pravico skupno tretjega piparja vprašati za višino enega navedenih hribov; ako odgovor ni pravilen, plača nevednež 2 kr globe," je med drugim bilo določeno. Trije od njih, Hauptman, Škof in Korenčan, so 23. julija 1892 na Stolu sprejeli zgodovinsko odločitev, da ne odnehajo prej, dokler ne ustanovijo slovenskega planinskega društva. Ni bilo lahko, a so uspeli, naredili so društvo, iz katerega je zrasla najmnožičnejša organizacija rekreativcev na Slovenskem.
Druščina Zlate ostroge se tudi nenavadno sliši, a gre za proučevanje in poustvarjanje življenja, kakršno je bilo v 15 . stoletju na območju današnje Slovenije. Kmetovanje, prehrana, kovaštvo, izdelava orožij, svečarstvo, oblačila in družabne igre so dejavnosti, kijih na srednjeveški način prikazujejo, celjsko društvo opiše Irena Gorenšek. Predstavljajo najemniški tabor, kije bil v srednjem veku povsem (samo)zadostna družbena skupina, širijo znanje o obrteh iz tistega obdobja in podirajo romantične podobe o vitezih in princesah.
"Letos smo v starem celjskem gradu, v stolpu nad Pelikanovo potjo, postavili stalno razstavo prikaza življenja v srednjem veku,” je povedala. Društvo si prizadeva pridobiti prostor, ki bi ga uredili v srednjeveškem slogu, v njem bi izvajali delavnice in predavanja.
V Medvodah je registrirano Društvo kadilcev Slovenije in v Ljubljani je društvo kadilcev in ljubiteljev tobaka. V tem pisanju bi ju bilo politično korektno spregledati, če ne bi bilo škoda prezreti njihovega razkritja o naši politiki. Ljubitelji tobaka, ki so se povezali ob razpravah o zakonodaji proti kadilcem, opozarjajo, da v tej državi z nekaterimi ljudmi ravnajo kot z marginalci, čeprav jih je polovica od vseh, zato bi bilo treba ukrepati.
"Država prodaja cigarete in jemlje davčni denar, zato se nam zdi, da imamo vso pravico do kajenja. Če misli, da je kajenje tako škodljivo, da ne bi smeli kaditi, naj bodo cigarete na recept ali prepovedane."

Za domovino s praženim krompirjem naprej
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je kot piparji nastalo iz hudomušnega prebliska. Okoli novega leta 2000 je skupinica ljudi v vili Podrožnik v Ljubljani jedla pražen krompir kot prilogo h glavni jedi in ugotavljali so, daje tako dober, da bi moral biti glavna jed. jure Lenard in kolegi so ustanovili društvo za dosego tega cilja in odtlej se trudijo "poveličati pražen krompir v glavno jed in se zavzemati za njegov obstoj". In tako jih je 23. maja 2000 pet imelo občni zbor, potem so se do novembra usklajevali in uskladili z državno upravo, da so jih registrirali kot društvo. V letu kasneje se je začel priliv članov in simpatizerjev, priljubljeno zbirališče je bila Gostilna pri Pavli. V Mokronogu j e bil prvi svetovni festival praženega krompirja, na katerem se je kljub dežju zbralo tristo ljudi, praženi krompir je bil glavna jed, vsa draga hrana so bile priloge.
Vendar v društvu niso ostali samo pri krompirjevih kosilih, ampak praženi krompir promovirajo tudi na področju kulture, gospodarstva in turizma.
Akademski kipar Peter Mali je oblikoval koloradskega hrošča za znak društva, Mojmir Sepe in Dušan Velkaverh sta napisala himno, v kateri je tudi verz:
"Vseh sort jedače bolezni so vir, nam trdno zdravje da pražen krompir." Zoran Predin ima tudi pesem o praženem krompirju:
"Dišal je tvoj zbogom ob zvokih sirene, dišala so pisma besede svilene, dišala je najina vojna in mir, a najbolj je dišal tvoj pražen krompir." Eni prehrambni strokovnjaki jim ploskajo, ker je škrob treba jesti (moti jih samo maščoba), drugi ne.
Da je hrana pomembna, menijo tudi v mariborskem Bratstvu velike žlice, društvu ljubiteljev dobre hrane, pijače in vesele dražbe.
"Spoštovati veliko delo, ki so ga naredili naši predniki, ko so si izmislili fantastično stvar, ki se ji reče jed na žlico," to je njihov moto. "Pravi gastronomski užitki so lahko povsem preprosti: kotel, žlica, krožnik in dobra volja. To je vse, kar potrebuje človek, da je deležen užitka, ki mu skoraj ni para." Ohranjajo prehranjevalne dediščine prednikov in ljudi seznanjajo z dosežki tuje kulinarike. Predsednik društva, ki v tem obdobju organizira manj dogodkov, kot jih je v prvih letih delovanja, je Slavko Kores, v njem je tudi njegov brat Darinko Kores Jacks, novinarski kolega pri Večeru. Še vedno so za stvar.
Jed na žlico je dala ime tudi društvu Kisla juha s Svete Ane, društvo ljubiteljev pohorskega piskra je v Mariboru, društva salamarjev imajo v Brežicah, Šratovcih in Gorenji vasi. V Velenju je društvo ljubiteljev testenin, v Metliki je klub prijateljev metliške črnine, društvo ljubiteljev rebule je v Brdih. Vinske druščine so tudi drugod.

Oživljanje preteklosti v sedanjosti
Zbirateljskih društev je v Sloveniji registriranih 57, veliko jih je torej neorganiziranih, ker smo mi narod zbiralcev, tu vsak nekaj zbira. Društvo ljubiteljev ročnih ur in nakita Urca je v Celju, v Mariboru se društvo ljubiteljev ur imenuje Tik tak. Društvo maketarjev in igralcev namiznih strateških iger imajo v Ljubljani, društvo ljubiteljev preprog, talnih oblog, oblazinjenega pohištva in notranjosti avtomobilov je v Mariboru.
Društva starodobnikov skrbijo za ohranjanje tehnične kulture, obstajajo tudi društva ljubiteljev ameriških in britanskih avtomobilov. Društvo ljubiteljev avtomobilov imajo v Rogaški Slatini, društvo ljubiteljev tovornjakov in voznikov Carji cest je na Jesenicah. Klub ljubiteljev stare tehnike je v Medvodah, v Slovenj Gradcu imajo klub šoferjev, ljubiteljev dobre kave in igralnih avtomatov, enemu od slovenskih moto klubov je ime Vroče gume. V Piranu je društvo ljubiteljev starih bark. V Sežani imajo kulturno-športno razvojno društvo Kraški traktorski zbor.
Slovensko Tolkienovo društvo Gil - Galad obstaja v Ljubljani, društvo za evropsko bodočnost obeta v Škofji Loki, društvo za lepše življenje še kako sodi v Maribor, mariborsko je tudi društvo ljubiteljev filozofije umetnosti in kulture pitja čaja, društvo za kvalitetno preživljanje prostega časa v Celju se imenuje Komot. Društvo za združevanje ljudi dobre volje imajo v Vojniku, veliko je društev, v katerih se zbirajo ljubitelji iger s kartami, v Ljubljani obstaja društvo Ženske ženskam, za ta prave Babe.
Prave babe so te dni spomnile na silvestrske zaobljube, med katerimi so seveda tudi diete.
"Hitra, ekstremna, kratkoročna dieta ali počasna, zdrava in dolgoročna rešitev?" so se retorično vprašale.Priredile so delavnico ličenja, ker se mora ženska, kije razpeta med nešteto obveznosti, znati kar se da hitro in spretno urediti za vsako priložnosti. Ženska lahko ženski pomaga, da pride do izraza. Društvo za pomoč na poti do vitkostije v Škofji Loki. Aktivno članstvo v hoduljarskem društvu v Mariboru gotovo tudi zbija kilograme. V društvu navijačev Primoža Rogliča in v društvu navijačev like Štuhec si je zaradi obeh zmagovalcev mogoče okrepiti ego. V društvu za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje v Ljubljani gotovo poskrbijo za varnost. 
Dolski copatarji se imenuje društvo copatarjev z Dola, v katerem so člani, ki se počutijo najbolj varne, ko so ob ženah. Trikrat letno se dobijo, njihov pozdrav v preostalih dnevih je Potrpi. Osemdeset članov je, pet jih čaka na sprejem. Ne vzamejo vsakega, nove člane lahko predlagajo le obstoječi člani, kandidate leto dni opazujejo, odločilen je seveda njihov odnos do žene. Žena mora imeti glavno besedo v hiši, mož ji in si mora priznati, da je copata.

Bojan Tomažič

Fotografije: (1) Piparji so tvorci slovenskega planinskega gibanja. (Arhiv Večera)
(2) Pražen krompir naj bo glavna jed, zdaj glavne jedi so lahko samo priloge. (Jan Štrukelj)
(3) Druščina Zlate ostroge iz Celja prikazuje življenje v srednjem veku. (Arhiv društva)
(4) Globalne jedi naj ne preženejo pohorskega piskra z jedilnikov. (Andrej Petelinšek)


GASILCEV ]E 162 TISOČ
"Letos sta bili v Sloveniji ustanovljeni dve novi gasilski društvi, zdaj je torej 1342 društev," Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ponosno pove, da se najbolj množična prostovoljna organizacija za pomoč ljudem še širi.
"Osnovni namen delovanja gasilcev je pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, in ljudje to znajo ceniti. Tradicija je tudi dolga in članstvo v društvih se prenaša iz roda v rod. Organizirano gasilstvo sega že v čase Avstro-Ogrske in v delu, ki je bilo v monarhiji, je še zdaj bolje razvito kot v krajih, ki so bili pod Italijo." Članov v društvih je vsako leto več, zdaj jih je več kot 162 tisoč. "Eden od glavnih razlogov za povečevanje je prav gotovo načrtno delo z mladimi, saj ponujamo številne programe z raznoliko vsebino. Že v osnovi smo ljudje takšni, da ostanemo v neki sredini, če se tam dobro počutimo. To pa pri našem delu ni vedno enostavno, saj prostovoljno opravljamo zelo zahtevne naloge. Kljub temu se trudimo, da zagotavljamo takšne razmere, da ljudje prihajajo in ostajajo v naših vrstah kljub marsikaterim drugim obveznostim." Mladih je med gasilci več kot 40 tisoč. "Smo ena od redkih organizacij, ki mlade vzgaja tudi v duhu pomoči do sočloveka in medsebojnega sodelovanja, saj je posameznik pri našem delu le člen močne verige. Sposobnost vživeti se v stisko drugega pa je zelo pomemben vidik pri zaščiti in reševanju ljudi in živali."

Gasilci ohranjajo tudi tradicijo raznašanja koledarjev po hišah v prednovoletnem času. "V preteklosti je bil to eden izmed glavnih virov financiranja. Tudi v današnjem času prispevki še kako pripomorejo k boljšemu delovanju gasilstva. Na srečo pa se je stanje financiranja z nastankom novih občin v Sloveniji bistveno spremenilo, tako da lokalne skupnosti v večji meri poskrbijo za redno delovanje društev. Pomeni pa obiskovanje pomemben stik z ljudmi, povezovanje kraja in gasilcev, predvsem pa možnost, da krajanom, ki nas podpirajo, sežemo v roke in jim zaželimo vse lepo ob praznikih."

KULTURNIH DRUŠTEV ]E 4040
V Sloveniji je 4040 kulturnih in umetniških društev, kar pomeni, da smo kljub zmanjševanju dotacij države, sazasom in drugim ujmam potrošništva še zelo kulturen narod. Tudi rekreiramo se radi in radi smo v naravi. Planinskih, alpinističnih in plezalnih društev je 319, taborniških in skavtskih društevje 111, lovskih društev je 472, čebelarskih 232, ribiških 136, društev za varstvo živali 105, gobarskih 36.

eXTReMe Tracker