Večer, Slovenija, desk - Franja Žišt: … v gorah se povečuje. Hoja v gore je v zimskem času zelo kompleksna, zato se sami ...
Pomembna je tudi prava oprema. Sneg smo v nižinah le okusili, medtem ko so najvišji vrhovi že nekaj časa odeti v belo. A ne le specifične snežne razmere, če se odpravimo v hribe tudi pozimi, obisk visokogorja zaznamujejo še nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, morebiten veter, ki nas na izpostavljenih mestih lahko hitro vrže iz ravnotežja, pogosto pa še megla in slaba vidljivost, ki zahtevata bogato znanje orientacije. Pri Planinski zvezi Slovenije zato opozarjajo na načrtovano in odgovorno obiskovanje gora pozimi, ne mine namreč niti teden, da gorski reševalci ne bi imeli dela.
Kapa in rokavice so obvezna oprema
"V hribe je vedno primerno iti, a moramo imeti tudi primerno veliko izkušenj, znanja in turo prilagoditi svojim sposobnostim. Če izkušenj v zimskem času nimamo - hoja v gore je v tem času zelo kompleksna, potrebnega je tudi veliko znanja o zimskih plazovih - je bolje, da gremo v hribe z gorskim vodnikom, vodnikom planinske zveze ali ostanemo doma," svetuje strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. Ob tem dodaja, da je smiselno izbrati lažje ture, ampak vedno s primerno opremo.
Kakšna je ta v zimskih razmerah? Najprej je treba imeti primerna oblačila, saj lahko s premalo in pretanko obleko hitro pridemo do podhladitve. "Veliko planincev pride na Veliko planino ali na Krvavec v tankih oblačilih, srečajo se z nizkimi temperaturami in vetrom. V takem roke hitro pomrznejo in takrat ne moreš odpreti niti nahrbtnika ali zapeti zadrge na bundi," ilustrira Šerkezi, zakaj morajo biti zimska oblačila topla, med njimi pa obvezno tudi kapa in rokavice. Med zimsko opremo sodijo lavinski trojček - žolna, lopata in sonda - za iskanje in reševanje v primeru plazu.
"To opremo imejmo vedno s seboj, tudi če gremo v gore samo za eno uro." V nahrbtniku naj bo še prva pomoč.
Pohodne palice v gorah potrebujemo tudi pozimi, a kadar imamo na nogah dereze, je namesto njih treba uporabljati cepin. "Veliko ljudi srečujemo, ki nosijo dereze, v rokah pa imajo palice. To je smrtna kombinacija. Z derezami lahko hitro izgubimo ravnotežje, če nimamo cepina, se na strmem področju ne bomo ustavili," opozori Šerkezi. Mnogo planincev v zimskem času uporablja "derezice", ki so odličen pripomoček za hojo po cesti, ravnih pomrznjenih podlagah, za nižje planine, nikakor pa niso primerne za sredogorje in visokogorje. "So za Pokljuko, ne pa tudi naprej za na Viševnik," pove alpinistični inštruktor.
Nepogrešljivi kosi opreme so še čelada, energijska zaloga hrane, termovska čutara, ki ohranja toplo tekočino, astronavtska folija za bivakiranje, oblačila, ki ščitijo pred vlago, vse to pa zloženo v primerni nahrbtnik. Na noge obujmo primerne čevlje s trdim podplatom, ki nudijo stabilen korak tudi na trši podlagi, svetujejo pri Planinski zvezi Slovenije. "Nikakor ne pridejo v poštev superge, ki jih danes ljudje zelo radi uporabljajo pri raznih tekih v hribe," zaključi Šerkezi.
Usposabljanja pomagajo
Nesreča nikoli ne počiva. Med bolj nevarnimi pozimi so snežni plazovi in potrebno je posebno znanje, kako se jim izogniti oziroma kako ravnati, ko nas ujamejo. Veliko nesreč se zgodi zaradi napihanega snega, ki tvori klože, ki se ob večji obremenitvi odpeljejo po pobočju. Hoja z derezami po zbitem snegu prav tako zahteva določena znanja, nevarna pa so lahko tudi področja brez snega, ko je pod listjem podlaga zmrznjena in nam lahko spodrsne, ob neprimerni obutvi pa pride do padca, zvinov in drugih poškodb kolen in gležnjev.
"Letos moramo spet govoriti o povečanem številu nesreč. Vsako leto presežemo prejšnje. Lani smo prvič presegli številko 500. Do desetega decembra 2018 je bilo letos opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510. V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih," pravi predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije Jani Bele, da so številke zaskrbljujoče. Kljub obilnim snežnim padavinam - lani je na Kredarici zapadlo okrog 13 metrov snega, največja zabeležena višina snežne odeje je bila 5,5 metra - v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi plazov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več. Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov z usposabljanji, je pojasnil Bele. Te dni je nevarnost snežnih plazov prve stopnje, torej majhna, snežna odeja pa stabilna.
Franja Žišt
Fotografiji: (1) Sneg, nižje temperature, krajši dan so le nekateri od izzivov,
ki jih moramo imeti v mislih pri zimskem obiskovanju gora. (GRS Koroške)
(2) Spremljevalki zimskih razmer sta tudi megla in slaba vidljivost,
že na Pohorju, kaj šele v višjih hribih.(Andrej Petelinšek)