Silvo Baznik: Včasih tudi pozna dopoldanska ura prinese
kopico zadovoljstva.
Šele ob deseti uri pod še vedno sivim pokrovom na nebu odpeljemo proti Veliki planini. Bližje smo goram, več jasnine je na nebu in ko vozimo proti Kranjskemu Raku se nam prešerno smeji. Na prelazu zavijemo na delno zasneženo in poledenelo cesto in pripeljemo do parkirišča Rakove ravni, kjer parkiramo in se pripravimo za hojo.
Sonce prijetno greje, a ko zapiha, nam je v hipu hladno. Cesto zapustimo in stopimo na pobočje Sončna griča ter gremo mimo bajte, kjer se kadi iz dimnika, v gozd. Tla so pomrzjena in hitro v nekaj zavojih pridobimo na višini in iz gozda stopimo na kolovoz. Ker je toplo, nekaj oblačil roma v nahrbtnik in gremo dalje na Gojško planino. Obrnemo se proti severovzhodu in po delno zasneženi planini stopamo mimo številnih pastirskih bajt, ki jih krase lesene ograje in priročno leseno okrasje.
Kot že nekajkrat tudi tokrat gremo iz naselja na vzhodno pobočje Bukovca in po njem na vrh, kjer nas pričakata klopci in tu naredimo prvi odmor. Poskrbimo za jedačo in pijačo iz nahrbtnikov, nastavimo hrbte sončnim žarkom, ki posušijo naša oblačila in s fotografiranjem poskrbimo za ohranjanje spomina na lep sončni dan s pridihom zime. Snega ni veliko, a dovolj za belino okoli nas. Koledarska zima bolj kaže na zgodnjo pomlad, ko pobira sneg in se vse pripravlja na ozelenitev. Že nekaj časa je v zraku vprašanje ali bo ali ne bo kaj snega in zaenkrat nič ne kaže na izpolnitev te želje. Kot običajno so pogledi na hribovja, doline in gore okoli nas poživljajoči in srca pojejo pesem radosti.
Hči ne more iz svoje kože in že poleti visoko v zrak ter pokaže radost življenja, ki jo pridno beleži fotoaparat. Nato pa stopimo po pobočju navzdol v smeri Velikega stanu. Tu je nekaj več snega, zlasti tistega, ki ga je veter zbil v ostruge in manjše zamete. Obidemo nekaj vrtač in se pričnemo vzpenjati. Naša skupinica se razdeli, ko z obeh strani obidemo globoko vrtačo in se ponovno združimo na drugi strani in gremo po zasneženi cesti na Veliki stan. Naselje privlači s številnimi bajtami in kapelico na bližnji vzpetini in tu vidimo in slišimo pohodnike, ki tako kot mi hodimo po prelepi gorski planini. Po cesti nadaljujemo proti severu in dosežemo Zeleni rob, od koder je prav tako lep, če ne najlepši pogled, na visoke gore v gorski verigi od Kalškega grebena do Velikega vrha z vsemi nižjimi vrhovi nasproti nam. Gremo mimo osamljenega Petrovega kota do gostišča in se povzpnemo na vrh nad njim, kjer še z drugimi pokukamo na severno stran planine. Lepo je in zato se radi pogosto vračamo na ta konec domovine.
Z vrha sestopimo in se povzpnemo na drugo stran, na najvišji predel planine, Gradišče, kjer je med dvema manjšima vzpetinama ravnica in do koder lahko obiskovalce planine pripelje sedežnica. Gremo do gorske rože, plošče z imeni in smermi gora, ki jih je moč videti z vrha. Na vrhu se izmenjujemo pohodniki, saj ni veliko prostora za večje število ljudi. Ko malce predahnemo in naredimo obvezne fotografije, se odpravimo in stopamo proti jugu v smeri Velike stana. Tokrat se držimo grebena nad naseljem in srečajoč pohodnike hodimo malce navzdol in malce navzgor, kakor nam to narekuje greben, ki je obdan z ograjo. Korak za korakom in dosežemo Poljanski rob nad Domžalskim domom na Mali planini. Tudi tu je lep razgled, zlasti na nižje ležeče gozdove in preko Kamniške Bistrice na dolino Korošico, Kamniški vrh, Kržišče, Krvavec in Zvoh, ki na vzhodni strani nimata snega. Seveda se vidijo tudi višje gore kot Košutna, Kompotela, Kalški greben, Kočna in Grintovec.
Z vrha se spustimo na Malo planino, gremo mimo zaledenelega napajalnika živine in skozi naselje na vzhodno stran planine. Še nekaj pogledov na naselje in se spustimo na Gojško planino. Kar lepo število pohodnikov se vzpenja, ko mi že stopimo na kolovoz, kjer se topijo zadnje krplje snega in z njega v gozd, kjer so tla odmrznjena in spolzka. Hitro smo iz gozda in hodimo po poti vzpona nazaj na cesto in do našega prevoznega sredstva.
Pospravimo pohodno opremo in se odpeljemo po sicer delno odtajani cesti z veliko pazljivosti nazaj na Kranjski Rak in v dolino proti domu.