Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik - december 2018

12.2018
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Iskanje po vsebinah PV

Tiha zimska noč nad Bivakom IV na Rušju, v ozadju mrakobni Stenar.
Foto: Oton Naglost

 

 

sobota, 15. december 2018, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 693

Tema meseca: Eksotične gore / Intervju z Bogdanom Biščakom in Tomažem Rotarjem / Zaslužni Fran Tominšek / Pozor plaz

Uvodnik: O prednostih branja s papirja. Vladimir Habjan
GORE V EKSOTIČNIH KRAJIH 
Ali so gore lahko eksotične? Andrej Mašera
GORE V EKSOTIČNIH KRAJIH 
Najvišji vrh Karibov. Damir Šantek
GORE V EKSOTIČNIH KRAJIH  
Slikovite gore sredi Indijskega oceana. Maja Murnik
GORE V EKSOTIČNIH KRAJIH 
Pot do kraljestva lemurjev. Olga Kolenc
GORE V EKSOTIČNIH KRAJIH 
Eksotične dežele in zdravje. Ondina Jordan Markočič

INTERVJU 
Bogdan Biščak. Vladimir Habjan

RAZMIŠLJANJE 
O Triglavskem narodnem parku še malo drugače. Miha Marenče st.

KOLUMNA 
Ogledalo neodgovornosti do naravnih vrednot. Janez Bizjak

MINIATURA 
Dovški križ. Tatjana Cvetko

Z NAMI NA POT
Skrivnostne poti. Andreja Tomšič Drab

ZGODOVINA
150-letnica rojstva Frana Tominška. Dušan Škodič

INTERVJU 
Tomaž Rotar. Anka Rudolf

BELA NEVARNOST
Plaaaaz!!!. Jani Bele

PLANINČKOV KOTIČEK  
Sračja kleptomanka Manka najde, kar ji gre. Kristina Menih

POTI  
Spoznajte naše Julijce. na drugačen način. Zdenka Mihelič

MINIATURA
Prečenje Piccola in Grand Paradisa. Klemen Gričar

GEO IZLET 
Med udornicami, jamami in staroverci. Mojca Zega, Petra Žvab Rožič

FOTONATEČAJ  
Zaključek fotonatečaja #LjubimGore. Uredništvo Planinskega vestnika

NOVICE IZ VERTIKALE 
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
PLANINSKA ORGANIZACIJA 
NOVICE 
FILM 
V SPOMIN


Uvodnik: O prednostih branja s papirja

Vsakič, ko pregledujem letno bero Vestnikov, se ne morem načuditi, koliko gradiva se nabere v dvanajstih mesecih. Pa mi morate verjeti, da Planinski vestnik precej dobro poznam, saj ga "po službeni dolžnosti" večkrat preberem. Koliko gradiva (branja) se nabere v desetletjih ali celem stoletju (čez dobro leto bomo praznovali 125 let od izida prve številke), si kar težko predstavljamo. Včasih znamo celo iz skoraj nepredstavljive malenkosti, kot je npr. možic, narediti célo temo meseca, ki jo sestavlja kar nekaj (upam, da) zanimivih člankov.
O branju razmišljam tokrat. Včeraj sem govoril s kolegom in ga pobaral, koliko je kaj spremljal zadnje izdaje naše revije, pa je povedal, da jih je le prelistal in da ga branje šele čaka. Razumljivo. Tudi mene je publicist in založnik Samo Rugelj, ko sem potarnal ob množici kupljenih knjig na letošnjem knjižnem sejmu in izraženi nejeveri, kdaj mi jih bo sploh uspelo prebrati, potolažil z mislijo, da me vse te knjige na policah doma še čakajo, da jih bom prej ali slej že vzel v roke. Knjige zahtevajo svoj čas, ki ga v dandanašnjem hitenju vse bolj primanjkuje.
Tudi v revijah imamo pogosto kar dolge članke, ki zahtevajo pozornost in čas. Profesor dr. Miha Kovač v svojem eseju o branju(1) povzema nekaj pred kratkim objavljenih raziskav primerjav branja s papirja in z zaslona, ki so vse dale enak rezultat: kadar gre za zahtevnejša (predvsem neleposlovna) besedila, je razumevanje boljše, če besedilo beremo s papirja namesto z zaslona. Ta razlika v branju v korist papirja se je še dodatno povečala pri branju v stresu oz. pod časovnim pritiskom. Druga ugotovitev raziskav pa je, da zaslon spremeni odnos do prebranega, kar med drugim pomeni, da s papirja beremo drugače kot z zaslona, da branje terja drugačen tip pozornosti. Hiter način branja, imenovan skimming, ki je značilen za branje z ekrana, je po svoji naravi površen in nagnjen k hitremu menjavanju vsebin. Medijske statistike v svetu kažejo trend izgube bralcev knjig, po drugi strani pa tudi zanimiv obrat, da prodaja tiskanih knjig zadnja leta spet narašča, pri čemer so v elektronski format migrirale predvsem lahkotne knjižne vsebine. Vse to torej kaže, da digitalno okolje poglobljenemu branju ni naklonjeno. Kot v nadaljevanju razmišlja dr. Kovač, je poglobljeno branje tisto privilegirano območje, kjer se dogajajo spoznavni procesi, ki so še kako pomembni za človekov razvoj in razumevanje sveta. Digitalne vsebine nam sicer omogočajo dostop do tako rekoč vsega znanja tega sveta, če vemo, kaj z njimi početi, do novih spoznanj pa lahko pridemo le, če se spopademo z vsebinami, ki so zunaj naše vednosti in so zahtevnejše od tistega, kar trenutno vemo in znamo.
Naj bo dovolj razmišljanja o tej temi. Dejstvo je, da v publicističnih vrstah planinske organizacije intenzivno razmišljamo o različnih medijih za podajanje množice vsebin, ki jih imamo na voljo za uporabnike ali bralce. Med drugim razmišljamo o mobilni aplikaciji, s pomočjo katere bi imel uporabnik na razpolago celo vrsto podatkov za odločanje o gorski turi (od opisov do zemljevidov idr.), pa tudi o e-knjigah in skeniranju starih in razprodanih edicij planinske organizacije (SPD in PZS ter drugih). Kam še bo šel razvoj, bo pokazal čas, prav pa je, da o tem razmišljamo in se na "nova obdobja" pravočasno pripravimo. Do takrat pa vam bomo tako kot do zdaj še naprej z veseljem pripravljali bogate in poglobljene, včasih pa tudi lahkotnejše vsebine z gorsko tematiko. Vsem, ki ste bili letos z nami, ki ste nas spremljali, nas brali, tudi pokritizirali, če je bilo treba, želim vse lepo v letu 2019. Planinski vestnik bo še naprej z vami. V tiskani obliki. Srečno!

Vladimir Habjan

 

 

Oznake: BIB, PV
eXTReMe Tracker