Večer v soboto - Zvezdana Bercko: Knjiga, Viki Grošelj: Najvišji vrhovi celin
Od Turnca preko najvišjih vrhov sedmih celin na severni pol
Preplezati najvišje vrhove vseh sedmih celin našega planeta, znane tudi kot Seven Summits, je od 70-ih let prejšnjega stoletja eden bolj zaželenih izzivov pustolovcev in tistih alpinistov, ki jim je pustolovščina pomemben del njihovega življenja. Če temu prištejemo še barvitost in razkošnost razlik med posameznimi gorami in pokrajinami, celinami, bi na Zemlji težko našli bolj zanimiv gorniški izziv, v uvodu zapiše Viki Grošelj in tako večnim spraševalcem takoj odgovori na tisto nehvaležno vprašanje, zakaj rine tja. Kamorkoli že.
Seznam Grošljevih alpinističnih vzponov in pustolovskih podvigov je dolg, enako impozanten je njegov bibliografski opus. Res tudi na račun kompilacij, kakršna so tudi Najvišji vrhovi celin, ki jih sestavlja kolaž večinoma že objavljenih tekstov. Precej teh smo v obliki podlistkov prvič brali prav v Večeru, kjer je kot nadobudni alpinist že pred desetletji začel tudi svojo “pisateljsko” kariero.
A jih z veseljem in užitkom preberemo še enkrat. Prvotne prvinske zapiske, ki jih je avtor na roko zapisoval na “terenu”, v šotoru, ki ga je visoko v himalajskih stenah bičal viharni veter, na večno pokajočem in premikajočem se ledu ledenikov ali zamrznjenega morja pod severnim polom, čepeč pod cvetočim rododendronom ali v avstralski puščavi ali kjerkoli na svojih poteh, je v knjižnih izdajah in zbirkah dopolnil s kopico zgodovinskih, geografskih in alpinističnih podatkov, ki jih ljubiteljski kronist ne samo slovenskih vzponov na različne vrhove vztrajno zbira. Najvišji vrhovi celin so tako tudi svojevrsten leksikon. Na drugi strani branje z deset-, dvajsetletne distance ali celo več daje drug pogled, predvsem pa drug pomen opravljenim vzponom in hkrati ponuja zanimiv vpogled ne samo v alpinizem, ampak tudi v vsakdanje življenje v časih, ko ves svet še ni bil v dosegu enega klika. Ne glede na časovno odmaknjenost dogajanja pa ima bralec ob pripovedi, praviloma pisani v sedanjiku, vedno občutek, da skupaj z avtorjem potuje v neznane, za marsikoga pač nedosegljive kraje in stene. Grošelj je vedno bil in tudi v tej knjigi ostaja pronicljiv opazovalec okolice, tudi daleč onkraj le stene in gore, opisi dogajanj na odpravah pa omogočajo tudi psihološki vpogled v dinamiko delovanja skupine, združene v praviloma nadvse negostoljubnih okoliščinah.
Najnovejšo knjigo Grošelj začenja na Turncu za domačo hišo, nato pa zgodbo svojega življenja, v katerem sta ga vedno vodili vprašanji, kaj je tisto najvišje in kaj je tam zdaj, kronološko pelje preko Mont Blanca, Kilimandžara, Aconcague, Denalija, Kosciuska, Everesta in Elbrusa na Vinson, najvišji vrh Antarktike, in jo simbolično sklene na še enem “vrhu sveta”, na severnem polu.
Zvezdana Bercko
Viki Grošelj
Viki Grošelj (rojen 1952.), športni pedagog, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih najvišjih vrhov našega planeta. Prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Plodovit pisec, avtor številnih knjig, podlistkov in reportažnih zapisov ter televizijskih oddaj in serij.