Janez Pikon: Poraščeni in samotni vrh zgolj na svojem temenu delno le dovoli pogled na Julijske Alpe in Karavanke.
Venec vrhov nad Soriško planino sestavlja tudi manj znani in poraščeni Štonah, ki se dviga severno in dokaj skrito nasproti bolj znanih, obiskanih in razglednih vrhov nad planino. Štonah na Jelovici (1422 m) je prvi in najbolj vzhodni vrh v dolgi vrsti Spodnje Bohinjskih gora, ki je le delno opazen iz doline. Blago prepoznavni gozdni vrh z vzhodno izpostavljenim Črnim vrhom (1486 m) in delno skritim vrhom Čevžl (1540 m), skupaj tvorijo Bohinjsko sedlo (1277 m) pred Soriško planino (1307 m).
Začnem pod zasneženim Brezovcem (1355 m) in pred Črnim vrhom nadaljujem nad območjem Brda severno proti gozdnemu vrhu Štonah. Pomrznjeni gozdni vlaki z debelo snežno odejo vodita v smeri gozdnega vrha, odločim se slediti zahodni, ki me kmalu pripelje po preglednemu ne preveč strmemu gozdnemu pobočju do večje vrtače z blagim vzponom jugovzhodno na redko poraščeni in dokaj razgledni vrh.
Nadaljevanje me pripelje pod vrh, tukaj poraščenost počasi izginja, razgled po dolini je vedno boljši. Pozorno opazujem po okolici, kamor me po brezpotju vodi in hrabri lastna sled v snegu, kajti nemogoče je, da bi zašel v oddaljenem brezpotju jugozahodno na Jelovici, vedno se lahko vrnem po vidni sledi v snegu. Brezskrbno nadaljujem vzhodno nad Brezovcem in prečkam zasnežene gozdne vlake in globeli, kjer je marsikje opaziti tudi kakšno ožje brezno, ki se prikaže v visokem snegu.
Dvignem pogled in opazujem proti najvišjim in dokaj golim gozdnim vrhom, ko tako opazim v deblu bukve izrezana imena domačink in gozdarskih delavk tistega časa iz vasi Nemški Rovt, Polančova Tončka, Šilarjova Ivanka in Kočnarjova Minka, kasneje poročena Zdarjova Minka iz Jereke, te so merile les, ter Dolinarjova Minca iz vasi Ravne, ki je majla lubje, nedelja 4. julij 1954.
Zadržim se dlje časa zahodno na območju Jelovice in se kasneje počasi le vrnem, presenečen nad opaženim, še zabeležim vsa izrezljana imena. Nadaljujem v obratni smeri po mojih sledeh v snegu zahodno v grebenu gozdnega vrha Štonah, ki je neporaščen in razvlečen v smeri severozahoda, kjer je vidljivost dokaj dobra, vendar samo severno v smeri Julijskih Alp, Karavank in Gorenjske, ter delno v smeri Soriške planine.
Janez Pikon