Primorski dnevnik: Nov vodnik po Slovenski planinski poti | Spominski pohod na Volnik | Planinski koledar 2019
Nov vodnik po Slovenski planinski poti
LJUBLJANA - Planinska založba PZS je izdala nov vodnik po Slovenski planinski poti, najbolj priljubljeni vezni planinski poti v Sloveniji in eni najstarejših na svetu. Vodnik je izšel v treh delih, spisali so jih uveljavljeni pisci gorniške literature Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Andraž Poljanec. Vodniki, ki jih je uredil Jože Drab, so izšli s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, so na današnji novinarski konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije (PZS) pojasnili predstavniki zveze in Planinske založbe PZS - urednik slednje je Vladimir Habjan.
V prvem delu vodnika Gorazd Gorišek pohodnika vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane, avtorica drugega dela Mojca Stritar Kučuk popelje čez Julijske Alpe, v tretjem delu pa Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja. Izdaji novega vodnika je botrovalo več dejavnikov, med drugim je prišlo do več sprememb trase, konec poti denimo ni več v Ankaranu, ampak na Debelem rtiču, je pojasnil Drab. »Vodnik smo oblikovali tako, da je čim bolj pregleden, da ni predolg in da vsebuje bistvene podatke, ki jih pohodniki oziroma planinci potrebujejo za tako turo,« je še povedal.
Slovenska planinska pot je bila odprta leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Nastala je na pobudo njenega idejnega očeta Ivana Šumljaka (1899 -1984), profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista Planinskega društva Maribor.
Pot vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije, po večini gorskega sveta - od Maribora do Debelega rtiča pri Ankaranu. O njeni priljubljenosti priča tudi podatek, da je bilo do danes prodanih že več kot 100.000 Dnevnikov s Slovenske planinske poti, v celoti jo je prehodilo več kot 10.000 ljudi, na leto med 100 in 200. Skupna dolžina Slovenske planinske poti znaša 617,4 kilometra, s 37.300 višinskimi metri vzpona in 37.600 metri spusta. Glede na opisano etapno pot v vodnikih
se za celotno pot potrebuje 252 ur oziroma 37 dni. Planinska založba PZS je predstavila tudi delo z naslovom Pravljičarija pod Triglavom. Gre za zbirko desetih pravljic priznane pravljičarke in pripovedovalke Kristine Menih, ki jih je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint. Urednica knjige je Anka Rudolf.
Geološki pohod
Ostri mraz prve zime in objestni sunki burje niso ustavili peščice pogumnih pohodnikov, ki so se v nedeljo, 18. novembra, udeležili geološkega pohoda Slovenskega planinskega društva Trst. Korajža se jim je obrestovala, saj je skoraj celotna krožna pot vodila po zavarovanih gozdovih in zatišnih južnih obronkih kraške planote. Nebo je bilo kristalno plavo, morje pa je temno drselo v dolgih penečih valovih. Paolo Sossi, velik ljubitelj geologije, ki tržaškim planincem že petnajst let razkriva morfologijo in skrivnosti našega Krasa, je smelo skupino najprej spremil od Križa do griča Sv. Primoža. Ustavil se je ob številnih grobljah, v katerih je jasno viden dvig zemeljskih plasti pod pritiskom tektonskih sil. V naših krajih sta glavna potresna preloma dva: Tržaški in Palmanova, ki je dejaven še danes. Z vrha Sv. Primoža pa je sapo jemala silhueta Miramarskega gradu, ki je črno izstopala od naenkrat bleščečega srebrnega zaliva. Paolo Sossi je povedal, da se moramo za Miramarski polotok na sicer pretežno ravni obali zahvaliti balvanom in podmorskim plazovom, ki so pred milijoni let zdrknili v morsko depresijo in ustvarili pogoje za današnji pravljični razgled. Pohodniki so si nato ogledali Sv. Primož od spodaj, kjer pobočni grušč priča, da so geološki procesi neustavljivi. Sploh je bilo ob stezah veliko zanimivega: kapniki nekdanjih udrtih jam, škavne z vodnimi lečami, fosilne školjke in polži na skalah, rečni prodnik kot okrogla bomba sredi stene, žile boksita v kamnih, v podpornih zidovih rdečkasti fliš, ki ga najdemo samo v okolici Križa, in končno, med vinogradi in oljkami, Skedanc, izvir, ki nikoli ne usahne. Baje so v devetnajstem stoletju v sušnih obdobjih sem po vodo prihajali celo z Opčin in Trebč. Njegov curek ni povezan s Timavo; gre za deževnico, ki čudežno zastaja med koritasto ukrivljenimi flišastimi plastmi. Zadnja postojanka izleta je bila ob cerkvici sv. Roka in polemikah o njeni obnovi, nato so se hvaležni pohodniki poslovili od svojega vodiča, ki jim je v svetlem novembrskem jutru podaril že skoraj Miklavžev koš doživetij in presenečenj, (is)
Spominski pohod na Volnik
Na vrhu Volnika, nad Repničem, od koder se razgled odpira od Triglava, do Snežnika in Jadrana, je leta 1996 Slovensko planinsko društvo Trst postavilo kamnito obeležje v spomin na preminulega prijatelja, zaslužnega člana in dolgoletnega odbornika Marija Miliča. Od takrat se tržaški planinci in Marijevi prijatelji vsako leto v pozni jeseni povzpnejo na Volnik in obiščejo obeležje . Letošnji spominski pohod bo v soboto, 24. novembra 2018. Zbirališče v Zagradcu ob 14.00 uri.
Sneženje ob koncu prejšnjega tedna napoveduje skorajšnji začetek smučarske dejavnosti, predvsem v društvih, ki skrbijo za promocijo in množičnost zimskih športov. Tako so začeli s pripravami na novo sezono tečajev alpskega smučanja pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici.
Organizacija bo tudi letos skupna s SK Brdina, saj so bila dosedanja prizadevanja ocenjena kot uspešna. Tečaji za mlade (če bo zanimanja in tečajnikov dovolj pa tudi za odrasle) se bodo začeli v januarju in zaključili v februarju, odvijali pa se bodo ob sobotah in nedeljah v karnijskem Forni di Sopra. Pri SPDG si prizadevajo, da bi na primeren način poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Gorice. Dokončna rešitev bo znana v prihodnjih tednih. V prvi polovici decembra bodo poskrbeli tudi za kapilarno informacijo na osnovnih šolah na Goriškem, medtem ko bodo prijave v tečaje (za začetnike in nadaljevalne) sprejemali med božičnimi počitnicami in v začetku januarja.
Planinski koledar 2019
Na sedežu SPDG in pri odbornikih društva je na razpolago barvni stenski koledar 2019 z motivi iz slovenskih gora. Koledar je lahko tudi primerno novoletno darilo sorodnikom in prijateljem ter nasploh ljubiteljem narave.