Večraztežajka prvič (drugič) ... Kot že zapisano, smo se zaradi objektivno-subjektivnih razlogov ... 
Večraztežajka prvič (prvič)
Večraztežajka prvič (drugič) – alpinistična šola 2018
Kot že zapisano, smo se zaradi objektivno-subjektivnih razlogov razdelili v dve skupini, ena je šla na Raduho, druga pa … Dobili smo drugi sklamfek, kakor je zapisal njegov avtor Aleksandar Djordjević, ki je kot svojo prvo večraztežajko preplezal smer Janc-Mali v Begunjščici.
November je res nenavaden mesec. Brskanje po albumih preteklih let nam razkrije, da smo v preteklosti v tem času že obrisali prah s smuči/derez/cepinov, iz omar izbrskali še malo zatohle ter po prejšnjih zimah načete »kute« in se, kot bi prvič v življenju videli to belo čudo po imenu sneg, podali z vso radostjo ki jo premoremo po starih/novih poteh. Po drugi strani pa najdemo trenutke kjer, oblečeni v kratke rokave, pogledujemo v daljavo in se utapljamo v zlatem odsevu jesenskih barv. Kakorkoli, potreba po povišanju lastne »potencialne« energije ostaja konstanta v svetu spremenljivk okoli nas.
Za nas tečajnike čas poteka eksponentno hitreje kot bi sicer. Še par tednov nazaj smo se nekateri šele dodobra privajali na širino sveta v katerega stopicljamo, že je prišel trenutek da beseda meso postane in se začne metamorfoza teoretskega v konkretno. Načrt se je skuhal hitreje kot špageti Barilla N°1; za pridobitev joulov gremo pod Begunjščico v smer Janc-Mali.
Štima? Štima.
Na parkirišču pod mejnim prehodom Ljubelj smo se tisto sobotno jutro postrojili trije tečajniki pod budnim očesom komandanta ferajna in naše razredničarke, si oprtali vse potrebno ter odrinili v gosjem redu po vlažni stezici. Z enim očesom smo še pogledovali po bližnjih oblakih, vendar so se ti na srečo odločili za postanek v Tržiču.
S poti v levo, kratek spust po melišču, še par korakov po stezi in et voila, čas za vertikalo! Seveda prvo še nekaj besed o varnosti ter komunikaciji, a že naslednji trenutek so bili prsti v tesnem stiku z mrzlo kamnino, konice nog so iskale primeren detajl, srce je začelo pospešeno utripati.
Prvi raztežaj opravljen, ponovi vajo. Varuj, čakaj, zadihaj, zaužij. Počasi, z vsakim opravljenim metrom, začutiš ščemenje v sleherni svoji celici, ki ti sporoča da se približuješ območjem »višjih energijskih orbital«. In zajadraš trenutek. Čas mine kot bi trenil, pred tabo se že prikaže vrh in preden čarobni moment izgine se še enkrat ozreš ter se napolniš do roba s hvaležnostjo do tega, česar si bil deležen.
Ponovno združena peterica na vrhu za anale napravi danes že nepogrešljivi »sebek«, hitrosestopi in si ob nagradnem pivu čestita za uspešen podvig.
Najlepša hvala Domnu in Marti da sta nam s svojo pomočjo, modrostjo in vodstvom na ta dan omogočila vpogled v svet potencialov ter »višje potencialne energije«.
Olga, Uroš in Đorđ
Alpinistična šola 2018. Dost mamo teorije, telovadnice in plezališč, gremo v hribe!
Zaradi objektivno-subjektivnih razlogov smo se razdelili v dve skupini, ena je šla na Raduho, druga pa … No, počakajmo, da dobimo še drugi opis.
Tale z Raduhe je Natašin (Nataša Rataj je ena najbolj zagretih tečajnic! No, pa smo ši na prvo v Raduho. Kk prprajt rukzok, da bo vse švo nt in da ja ne pozabim kaj. V soboto zutr še sendviče pa vodo nt stlačim pa gremo. Pr Bukovniko priprave, gdo bo kaj vzel in gdo bo s komo plezo. A mamo vse al smo kaj pozabli? Gremo v Stanetovo zajedo. 3 inštruktorji pa 5 vajencev.
Hoja v hladnem jutro hitr mine. Pridemo pod steno, vsak svoje na sebe in že čakamo v vrsti za vstop. Sidrišče, varovanje napredujočega … 3 naveze,ena za drugi. Varujem, plezam, konc štrika, podri sidrišče, varujem … si šrajamo … pa se pomikamo gr po zajedi. En štant, drug štant in vse do vrha. Mavo se pogužvamo pa kr gre. Trdi prsti proti vrhu postajajo vse bol čutni. Proti koncu še zabijamo kline, zada jih izbijajo, eni mislijo, da majo kaznsko, ker je trba vse pobrat. Nč naj ne ostane v zajedi! Na izhodu pa nas pričaka sonček. Vsi veseli si menjamo komplete, matičarje, zanke … js bi šva še na vrh, ker če sn blizo pa ja mrn čist na vrh. Pa so mi inštruktorji rkli, da je to to (kr jdi, če hoč).
Pa se odpraji četica 8 nazaj v dolino vsa vesela in zadovolna. Sestop in ž smo pr Bukovniku. Vožna domo, pribolšek na Ravnah in vtisi od lepega dneva … Fižola, Vinko in Pipi, hvala!
Uživali smo: Brigita, Petra, Mateja, Matic.in js.
Megi