Gorenjski glas - Miha Naglič: Nove knjige - Igor Drnovšek
»Obstajajo misli, ki imajo v mojem spominu svoje mesto zagotovljeno. Njihov rok trajanja je očitno neomejen. Kot ponavljajoče se mantre mi odzvanjajo v ušesih skozi življenje. Navadno takrat, ko s kajakom drsim po mirni morski gladini proti vzhajajoči rdeči krogli, ko gasim žejo ob gorskem studencu, ko preprosto ležim na travniku in spremljam oblake na nebu - takrat zaslišim stavek znanca iz mladosti: 'Ampak najlepše stvari na tem svetu so pa zastonj! Le nekaj truda zahtevajo od nas.'
Z vsakim letom ga bolje razumem. Samo odpraviti se moram od doma, se odreči udobju domačega kavča, upreti dvomljivcu, lenobnežu, cenenemu užitkarju in strahopetcu, ki vsi prebivajo v meni, in narediti prvi korak do narave - vsak naslednji je lažji.
Vodnik, ki ste ga odprli, je namenjen vsem, ki v naravi bolj ali manj dejavno preživljate svoj prosti čas, pa tudi tistim, ki tega iz različnih razlogov še ne počnete, čeprav si to želite. Prvi boste morda v njem našli nekaj novih idej, drugi pa, upam, spodbudo, da se boste za prvi korak odločili.« / »Večkrat se mi je ob obisku bivaka zazdelo, da so ga predhodni obiskovalci zapustili sredi kataklizme in v paničnem begu nikomur ni padlo na pamet, da bi zaprl vrata za seboj, zložil odeje ali celo pometel da. Tako je vse to in še dosti več čakalo naslednjega gosta - če so bila vrata odprta, je bil bivak napolnjen še z novozapadlim snegom. Materialne škode, ki s tem nastaja, ne bom omenjal. Pogosto citiramo prednosti 'skandinavskega modela socialne države' in delamo primerjave s Slovenijo. Mislim, da bi morali primerjati tudi odnos do družbene, v tem primem gorniške infrastrukture. V zimske sobe oziroma odprte bivake na Švedskem, na primer, vstopajo v copatih - z vidnim razlogom. Običajno je v njih tudi nekaj nepokvarljive hrane; morda jo bo nekdo nekoč resnično potreboval, če je nismo porabili na turi.« (Str. 7 in 19)
Navedel sem dva odlomka iz te resnično simpatične in dragocene knjige. Prvi je iz avtorjevega uvoda, je načelne narave in razloži naslov knjige. Drugi je iz drugega od »42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase«. Ta nam na primem bivaka pri koči na Prehodavcih ponazori, kako nekateri neodgovorno ravnajo z lastnino, ki sicer ni komunistična, je pa namenjena vsem, zlasti tistim, ki znajo ceniti stvari, ki so zastonj. In teh je na tem svetu neverjetno veliko. Kdo bi si mislil! Le izstopiti je treba iz začaranega kroga zavidanja in uvideti tisto, kar je »for free«. Kar je zastonj, je tudi bolj svobodno.
Miha Naglič