Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Slovenci znamo garati

Vecer.si 27.10.2018
Slovenci znamo garati

 

nedelja, 28. oktober 2018, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 577

Večer, Pisma bralcev - Danilo Šegula: Ob vsakoletnem plezalnem prazniku, kranjski tekmi, se v časopisih pojavljajo različni članki in komentarji ...

... in prav je tako. Tudi med letom bi jih moralo biti več, saj si športno plezanje to vsekakor zasluži. Prav je, da članke in komentarje pišejo ljudje, ki so za plezanje veliko naredili. Eden takih je Tomo Česen. 

Prav je, da se športno plezanje prikaže z vseh plati, tudi infrastrukturne. In ravno to me je vzpodbudilo, da tudi jaz napišem nekaj vrstic. Infrastruktura pri nas ni dobra, prej bi mirno lahko rekli, da je slaba. Je že res, da je Slovenija posejana s plezalnimi stenami, saj je na veliko osnovnih šolah kakšna deska z oprimki. Ampak to še ne pomeni, da imamo dobre pogoje za plezanje. V času debelih krav so se na veliko gradile velike telovadnice in tudi plezalne stene, toda 80 odstotkov teh je napačno zasnovanih in so namenjene lahki rekreaciji. Na teh stenah ni mogoče trenirati niti izvesti tekme vzhodne lige za mlajše kategorije ali prvenstva osnovnih šol. Vse te stene je gradilo podjetje, ki je bilo pri koritu, in za zelo velik denar, tudi z blagoslovom komisije za športno plezanje. Nekatere od teh plezalnih sten so stale tudi trikrat več, kot je bilo potrebno, ali pa so stale toliko, kolikor je bilo kje denarja na voljo. Tipično slovensko. Danes imamo v Sloveniji vsaj dvajset takšnih sten, ki ne služijo ničemur.
Samo en primer: plezalna stena v novi dvorani pri OŠ Kidričevo. Plezalna stena je narejena iz poliestra, višine osem metrov in podobne širine; torej 65 m2 .Cena: 76 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja iz občine in sofinancirana z ministrstva za šolstvo in šport. Sedaj stoji prazna in se zelo malo uporablja med poukom športa, na njej pa ni mogoče izvesti nobene tekme. Za takšno dejavnost bi bila dovolj stena iz vezane plošče in samo pobarvana za 25 tisoč evrov. Za razvoj in vadbo plezanja v tem kraju pa bi bila potrebna nizka (balvanska) stena (100 m 2 ) iz vezane plošče za 25 tisoč evrov. Torej bi za 50 tisoč evrov imeli oboje.
Stene na osnovnih šolah bi morale biti zasnovane kot nizke plezalne stene (boulder), kjer bi se otroci lahko naučili plezati in kjer bi lahko tudi trenirali, mi pa imamo po šolah visoke plezalne stene, ki samevajo. Za denar, ki se je dajal za gradnjo teh nekoristnih visokih sten, bi imeli v Sloveniji vsaj pet pravih plezalnih centrov in s tem bi bili pogoji za razvoj plezanja in treninge bistveno boljši.
Najboljša infrastruktura v Sloveniji je zasebna: Plezalni center Ljubljana, plezalni center na Škofijski gimnaziji Ljubljana, balvanski center Koper, Ravne na Koroškem ... Največ infrastrukture je v lasti plezalnih klubov in so jo gradili plezalni zanesenjaki sami. Če teh sten ne bi bilo, potem se o športnem plezanju niti pogovarjati ne bi zmogli.
Pred kratkim je slovenski selektor Gorazd Hren na vprašanje, kakšne imajo naši tekmovalci pogoje za treninge, lepo odgovoril: "Odlične, ampak v Avstriji."
Izjava Toma Česna, da Slovenci znamo garati, drži, ampak če nimaš na čem garati, ne vem, kako potem uspeti. Na "ravnih deskah" se pač ne da trenirati in iz nekoga narediti vrhunskega tekmovalca. Selektor je prav tako povedal, da se velik del treningov opravi v tujini, doma pa potujemo iz Ljubljane v Kranj, Celje, Koper. To pa seveda stane in vzame veliko dragocenega časa. Res je, da Slovenci znamo garati, to pa zato, ker smo prisiljeni garati trikrat bolj kot drugi. Za kakovostne treninge se moramo voziti v tujino in iskati primerne centre po Sloveniji.

Danilo Šegula, Ptuj

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker