Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gregor Vezonik, športni plezalec:

Dnevnik, 22.10.2018 20.12
Gregor Vezonik, športni plezalec: Kdo bo komu dihal za ovratnik, bomo še videli


Gregor Vezonik z bronom z balvanskega svetovnega prvenstva ob prvaku Japoncu Kaiu Haradi in podprvaku Jongwonu Chonu iz Južne Koreje. (Foto: Luka Fonda) 

sreda, 24. oktober 2018, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1374

Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: Kdo bo komu dihal za ovratnik, bomo še videli

Gregor Vezonik je na septembrskem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Innsbrucku v disciplini balvanov osvojil bronasto medaljo
To je bila krona odlične sezone, v kateri je triindvajsetletni Korošec v skupnem seštevku svetovnega pokala balvanskega tekmovanja končal na petem mestu, po razvrstitvi Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) pa je trenutno celo četrti balvanist sveta.
Ob šampionki Janji Garnbret in izvrstni paraplezalki Tanji Glušič je Gregor Vezonik še en odlični plezalec iz Koroške. Mogoče smo zaradi naše majhnosti Korošci bolj trmasti, kar pri treningu dostikrat pride prav, pravi Ravenčan, ki verjame, da ima v plezanju še ogromno rezerve, po končani karieri pa želi ostati v plezanju kot postavljalec smeri in oblikovalec oprimkov.

Kako po nekaj tednih gledate na svojo osvojitev bronastega odličja v balvanskem plezanju na svetovnem prvenstvu?
Začetna evforija se je nekoliko polegla, seveda pa mi ta dosežek še vedno ogromno pomeni. Počasi mi je uspelo dojeti, kaj se je sploh zgodilo, in na bronasto medaljo iz Innsbrucka sem res ponosen, hkrati pa mi to pomeni veliko motivacijo za naslednjo sezono, saj vem, da je mogoče doseči še več.

Na zadnji tekmi svetovnega pokala v balvanih v Münchnu ste zmagali in si uresničili otroške želje. Verjamete, da lahko v prihodnji sezoni še (večkrat) ponovite tako odlično plezalsko predstavo?
Letos sem si večkrat dokazal, da so stopničke in tako dobri rezultati nekaj povsem dosegljivega, zato verjamem, da lahko, če bo šlo vse po načrtu, ponovim letošnje uspehe ali pa jih celo presežem.

Jernej Kruder je po tekmi v Münchnu dejal, da vaša zmaga ni bila presenečenje, saj jo je bilo glede na vašo formo že skoraj pričakovati. Mu boste kot zmagovalcu letošnjega pokala v balvanih v prihodnji sezoni še bolj dihali za ovratnik?
Veseli me, da sva letos oba z Jernejem imela sanjsko sezono. Ne glede na to, kdo komu diha za ovratnik, je to zagotovo za oba dobro. Upam, da nama uspe tudi naslednjo sezono tekmovati tako dobro, kdo bo komu dihal za ovratnik, pa bomo še videli.

Pred SP v Innsbrucku ste dejali, da verjamete, da se lahko uvrstite v finale – to napoved ste močno presegli. Ste pomislili, da se mogoče podcenjujete?
Vedel sem, da je medalja realna, vendar o tem nisem želel govoriti na glas. Pri balvanskem plezanju je zaradi velike konkurence težko napovedati rezultate. Veliko je odvisno tudi od stila balvanov in dnevne forme tekmovalca.

Letos ste več trenirali. Je bil to ključ do odličnih uvrstitev – ene zmage in dveh tretjih mest v svetovnem pokalu? Nam lahko na kratko opišete svoj režim treninga?
To je bil eden mnogih ključnih dejavnikov, ki so se po dolgih letih treningov poklopili. Ne upam si reči, da je bil to glavni dejavnik, je bil pa zagotovo eden izmed njih. Ponavadi treniram štiri dni zapored, nato si vzamem dan počitka. Treningi so običajno dolgi od tri do štiri ure, vsebina treninga pa je odvisna od tega, v katerem delu sezone smo. Na začetku pripravljalnega dela sezone se bolj osredotočam na trening moči in vzdržljivosti, ko se približujejo tekme, svoj fokus preusmerim na trening tekmovalnega sloga balvanov.

Imate v plezalskem smislu kakšnega vzornika? S katerimi plezalci se največ družite na tekmah svetovnega pokala?
Kar se tiče tekmovalnih vzornikov, je najvišje na seznamu verjetno Kilian Fischhuber. Kljub vsem svojim uspehom je ostal prizemljen, poleg tega mu ni nikoli težko drugim tekmovalcem iskreno čestitati ob uspehu. Čeprav ne tekmuje več, je plezanje še vedno glavni del njegovega življenja, in vidi se, da v tem športu res uživa. Očitno je, da na tekmah največ časa preživim s tekmovalci slovenske reprezentance, moji dobri prijatelji pa so tudi Aleks Hazanov, Gabriele Moroni, Jongwon Chon, Jan Hojer, Sean McColl in drugi.

Kako to, da niste poskušali tekmovati tudi v težavnostnem plezanju?
V času mladinske reprezentance sem tekmoval v težavnosti in balvanih. Se je pa z leti izkazalo, da bolj uživam v balvanih, hkrati sem v njih tudi boljši. Zato sem se v članskih vrstah specializiral za balvansko plezanje, težavnostno plezanje pa sem postavil na stranski tir.

Vidite kakšen poseben razlog, da ste Korošci tako dobri v športnem plezanju?
Zanimivo je, da vsi trije prihajamo iz Koroške, glede na to, da pri nas nimamo posebno dobre infrastrukture za treninge in da praktično nihče od nas ne trenira na Koroškem. Smo pa Korošci mogoče zaradi naše majhnosti bolj trmasti, kar pri treningu dostikrat pride prav.

Ali pri 23 letih starosti razmišljate, koliko lahko v plezanju (v športnem smislu) še napredujete oziroma kako dolgo nameravate še tekmovati? V čem lahko svoje plezanje tehnično še izpopolnite?
V tekmovalnem plezanju bom ostal, dokler bom v njem užival, o letih ne razmišljam. Mislim, da imam v plezanju še ogromno rezerve. V primerjavi z nekaterimi tekmovalci sem v nekaterih pogledih še vedno slabše pripravljen, zato se veselim priložnosti za izboljšave elementov, kot so gibljivost, moč jedra in drugih specifik.

Izhajate iz plezalske družine: lahko kaj poveste o plezalskih izkušnjah svojih staršev?
Starša plezata že več kot 35 let, pravzaprav sta se spoznala v plezališču. Tekmovalno plezanje v njunih začetkih še ni bilo tako razvito, zato sta oba že od začetka usmerjena v skalno plezanje. Tako kot jaz sta tudi onadva zaradi plezanja precej potovala in vesel sem, da sta ljubezen do športa prenesla name.

Tudi vi ste dejavni v skalnem plezanju. Lani spomladi ste v Burjakovih pečeh na Koroškem preplezali smer Aikula z oceno 9a. Kaj vam pomeni plezanje v skali in katera smer je vaš naslednji cilj? Ali plezate tudi alpske oziroma gorske smeri?
V zadnjih letih sem v skali manj aktiven kot v mlajših letih. Želel bi si imeti več časa za plezanje v skali, vendar si ga zaradi prepričanja o svojem načinu treninga ne vzamem. Skalno plezanje mi pomeni veliko, saj sem zaradi tega tudi pristal v športnem plezanju. Verjamem, da bom po končani karieri v skali preživel več časa. Trenutno ciljev v skali nimam, sem pa v Burjakovih pečeh navrtal smer, ki je veliko težja od Aikule, in bi si jo želel preplezati. S plezanjem v hribih se ne ukvarjam.

Končujete študij kineziologije, svojo tekmovalno kariero pa si financirate sami z delom trenerja in postavljalca smeri. Dejali ste tudi, da se vidite (poleg plezanja) še kje drugje. Nam lahko poveste za svoje načrte oziroma ambicije?
To, da se vidim kje drugje, ne pomeni, da je pri tem plezanje izvzeto. Po končani karieri želim ostati v plezanju kot postavljalec smeri in oblikovalec oprimkov.

Letošnji rezultati Gregorja Vezonika
1. mesto v balvanskem plezanju München (Nemčija)
3. mesto v balvanskem plezanju Tai'an (Kitajska)
3. mesto v balvanskem plezanju Moskva (Rusija)

Svetovno prvenstvo: 3. mesto v balvanskem plezanju Innsbruck (Avstrija)

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker