Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Se znate obnašati v gorah?

Večer, priloga POČITNICE - Manca Čujež: Odhod v gore je treba skrbno načrtovati, se nanj pripraviti ter s seboj vzeti vso potrebno planinsko opremo, ki jo moramo znati uporabljati.

Glavna planinska sezona je letos sicer že mimo, saj je v slovenskih gorah največ obiskovalcev v poletnih mesecih, toda to ne pomeni, da planinci niso dejavni tudi jeseni. Temperature so tudi oktobra še lahko prav prijetne za pohodništvo, le krajši dnevi in mrzla jutra zahtevajo več previdnosti in dobro načrtovanje. Preverite, ali poznate osnovne zakonitosti varnega obiskovanja gora.

1. Čelada v gorah ni potrebna, saj nas samo ovira. - NE DRŽI!
Planinski vodniki in inštruktorji planincem vsekakor svetujejo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skalah in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in poletnih nalivov, ki so zrahljali skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je uporaba čelade nujna.

2. S seboj vzemimo čim manj prtljage, da bomo laže hodili. - NE DRŽI!
Vsekakor se moramo odreči nepotrebni navlaki, toda v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alufolija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodotesni vrečki ter železna rezerva (hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen, na primer pršut, beljakovinske energijske ploščice, pa tudi ne prezrel avokado, ribje konzerve, suho sadje in oreščki). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice.

3. Med opremo sta nepogrešljiva kompas in planinski zemljevid. - NE DRŽI!
Res je, da v sodobnem svetu vedno bolj uporabljamo mobilne elektronske naprave, toda če te odpovejo, se jim spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, kije za varnejše obiskovanje gora nujno in ključno. Planinska zveza Slovenije že desetletja izdaja planinske zemljevide in vodnike slovenskih gorskih območij, ki so nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju ter najboljši pripomoček za obiskovalce gora na terenu.

4. Večino informacij je najbolje poiskati na svetovnem spletu. - NE DRŽI!
Pri informacijah naspletiščih in družbenih omrežjih je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju. Informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. Podatke s spleta lahko uporabimo za novice o razmerah in trenutnem dogajanju na posameznem območju.

5. Če se izgubimo in se bliža tema, je najbolje počakati do naslednjega jutra. - NE DRŽI!
Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, na primer znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi - življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz in podobno, ne pa potreba po vodi in hrani poskušajmo noč preživeti na prostem oziroma zasilno bivakirati. Oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujemo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta večinoma konča z resnimi poškodbami zaradi zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oziroma smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujemo z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci,

6. Ob nevihti se stisnemo čim bolj k steni, da v nas ne udari strela. - NE DRŽI! 
Sten se med nevihto ne smemo dotikati, saj se lahko po njih pretaka tok strele, zlasti če je stena rdeča, kar je znak, da vsebuje kovine. Sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma ' predmeti iz železa. Tudi s sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih spravimo na varno mesto. Usedemo se na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge potisnemo v nahrbtnik in oblečemo zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.

Tekst in foto:
Manca Čujež

 

Vecer.si 10.10.2018
Priloga POČITNICE

Se znate obnašati v gorah?

 

Kategorije:
Novosti POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti