Večer, Koroška - Urška Polanc: Ob koncu poletne sezone: V planinah ostajajo doma jedi na žlico.
Ob izteku planinske sezone smo preverili razmere na planinskih postojankah Planinskega društva Mežica, tudi to, s kakšnimi težavami se soočajo v visokogorju.
Že deset let Vida in Ivan Pocajt kot oskrbnika delata na planinskih kočah, to poletje pa sta vrnila v Dom na Peci, kjer so planinsko sezono otvorili drugi oskrbniki, a po desetih dneh odšli drugam, zaradi česar je bila koča junija zaprta. "Nabrala sva si že dosti izkušenj in znanja. Urejenih moraš imeti veliko stvari, povezanih tudi z gostinstvom, na kočo namreč ne prideš na dopust, ampak garaš od zgodnega jutra do poznega večera," nam je povedala Pocajtova. Žalosti jo, da je bilo letos (pre)več koč po visokogorju zaprtih, kar pripisuje temu, da lahko upokojenci začasno ali občasno delo opravljajo le 60 ur v mesecu, mladina pa na planinskih kočah, kjer je največja frekvenca dela za vikend, ne želi delati. Med postojankami, ki so zaprte, je tudi Koča na Pikovem Planinskega društva (PD) Mežica. Zakaj je tako, smo povprašali predsednika PD Mežica: "Iščemo rešitev, trenutno je še nimamo, saj je še kar nekaj odprtih vprašanj." Pravi, da najemnine koč za najemnike niso previsoke, največji izziv zanje predstavlja dejstvo, da so prihodki majhni, stroški pa veliki, zato je postojanke težko obnavljati in vzdrževati. "Dokler vsi, ki smo v društvo aktivni, delamo volontersko, še nekako gre, če bi bilo treba plačevati vse storitve, ne vem, kako bi se nam izšlo," je še pojasnil Janko Miklavc. PD Mežica ima v lasti tri planinske koče: Kočo na Grohatu, Dom na Peci in Kočo na Pikovem. Prva leži v občini Solčava, drugi dve pa v občini Črna na Koroškem.
Hrana v planinah
"Posebej pomembno je, da znaš pripraviti hrano, ki sodi v planine. Že pomfri in solata nista na seznamu, saj ju v dolini dobiš na vsakem vogalu. V planini so doma jedi na žlico, enolončnice - ričet, jota, golaž, pasulj in vampi. Vse to pa mora biti tudi videti lepo, biti pripravljeno na domač in preprost način, ne iz konzerve, saj obiskovalci tega ne marajo in takšne hrane ne pojedo," je pojasnila Pocajtova. Jasno, na Peci, v domovini kralja Matjaža, radi postrežejo Matjažev lonec, večkrat tudi skutine in orehove štruklje ter borovničev zavitek.
Peca je dobro obiskana, sodeč po vpisni knjigi na vrhu Pece, jo je v letošnjem letu obiskalo že več kot pet tisoč obiskovalcev, a Miklavc opozori, da glede na izkušnje iz preteklih let vsaj tretjina oziroma še več obiskovalcev koče sploh ne obišče. "Ljudje si prinesejo hrano s seboj, jo dajo iz nahrbtnika in jo pojedo. Tako, ko greš med ljudi, vidiš, da se pozna kriza, naše cene so namreč primerne za vsak žep glede na to, da moramo v planino vse pripeljati z žičnico," je povedala Pocajtova, ki se je minuli vikend poslovila od koče, ki bo čez zimo vrata odprla le za prej najavljene skupine.
Enačenje postojank s ponudniki v dolini
Planinske postojanke, ki imajo sicer velik turistični potencial, v polni meri ne zaživijo. "To vrsto turizma je treba obravnavati strateško, na nivoju države in preko Planinske zveze Slovenije nuditi tako organizacijsko kot finančno podporo planinskim društvom, da bodo lažje vzdrževala in upravljala planinske postojanke," je povedal Blaž Šaloven, direktor občinske uprave Mežica, ki na podlagi javnih razpisov večkrat sofinancira programe PD Mežica. Ker pa so planinske postojanke v zasebni lasti PD Mežica, lokalna skupnost proračunskih sredstev vanje ne vlaga. Prav tako so organizacija dela, gostinska ponudba in iskanje oskrbnikov v izključni domeni Planinskega društva Mežica.
"Zatakne se pri birokraciji, pomanjkanju sredstev, problematično pa je tudi enačenje postojank z drugimi ponudniki storitev v dolini," pa o težkih razmerah še pove Miklavc. V preteklosti so imeli v PD Mežica več težav z oskrbniki. Težko je najti nekoga, ki je všečen večini obiskovalcev in ravna tako, kot bi si želelo društvo, je pojasnil in dodal, da so nekateri pač preveč svojeglavi in neprilagodljivi za takšno delo. Zahtevni in večkrat nezadovoljni pa so tudi obiskovalci, ki bi pričakovali, da se jim nekdo posebej posveti, vedno, tudi ko koča poka po šivih, pristopi do njih, našteje dnevno ponudbo in jih postreže. Miklavc ob tem opozori še, da so tisti, ki jih zmoti dejstvo, da oskrbnik, ko je dela preveč, streže le pri točilni mizi, v hribih le enkrat ali dvakrat na leto.
Urška Polanc
Foto: Planinski dom na
Peci (Bogdan Tušek)