Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... še vedno dobro plezajo
Tudi v zrelih letih je mogoče premagovati zahtevne smeri, mlajšim plezalcem, ki si želijo to doseči, pa bi lahko koristilo nekaj spoznanj izkušenih starih mačkov.
Drugače kot v drugih športih je v plezanju veliko aktivnih fantov in deklet, starih več kot 60 let. Marsikdo od njih toži zaradi bolečine v kolenu in otrdelega križa, a ko se navežejo na vrv, postanejo v hipu spretno mehki v učinkovitem gibanju na umetni steni ali pa v skali. Plezanje je šport, ki temelji na tehniki gibanja in ne terja nujno hitrih mišičnih gibov, v zrelih letih pa mora plezalec poiskati le svojim sposobnostim primerne fizične in mentalne izzive.
Kaj je torej skrivnost dobrega plezanja v zrelih letih? Več tehnike in manj plezanja na moč? Večja natančnost pri gibih, potrpežljivost in vzdržljivost? Manj treniranja in več počitka? Eno od pomembnejših načel je zagotovo poznavanje svojih omejitev.
Stane Klemenc, alpinist, fotograf, polarni popotnik in predsednik Kajak kanu kluba Bohinj, je star 68 let. Plezati je začel pri enaindvajsetih in splezal tudi težke smeri, sedmice. Zdaj pleza po malem, kot pravi, »kakšno petico«. »Ko si mlad, plezaš in misliš, da si frajer in da je to pomembno za ves svet. Potem počasi ugotoviš, da je svetu popolnoma vseeno, kaj splezaš oziroma ali sploh splezaš, in da je varneje iti plezat v plezališče,« pravi Klemenc. »Plezaš za užitek, zato, da varno splezaš smer ali dve, potem pa greš domov.«
Ljubljančan Boris Kofol - Kofo, poklicni glasbenik, bo prihodnje leto dopolnil 80 let. Plezati je začel leta 1973 v Pragi, na slovitih stolpih iz peščenjaka. »Ko si mlad, si optimist, ko si star, si realist,« pravi Kofo, ki je v najboljših letih kot prvi v navezi splezal težavnost 6a, zdaj pa se v visoke stene ne sili več, pomembnejše se mu zdi spoznavanje lastnih zmožnosti in spoštovanje svoje ter soplezalčeve varnosti. Poleg obvezne jutranje joge še vedno dvakrat na teden obdeluje balvane na umetni steni, kjer premaga težavnost 5b.
Ujeti optimalno dnevno krivuljo
Američan Chuck Odette je lani, star 61 let, v Utahu preplezal smer Bulletproof Monk, ocenjeno z 8b+. Z njo se je mučil tri mesece. Takšno težavnost zmorejo preplezati le najboljši med vrhunskimi (športnimi) plezalci. Odette pleza že 40 let, vadi jogo, z ženo Maggie pa plezata trikrat na teden. »Moje izkušnje kažejo, da je mogoče ostati dejaven in uživati v življenju ne glede na kronološko starost,« je povedal za ameriško revijo Climbing. »Zdaj sem le pozornejši na svoje omejitve. Če bi se poškodoval, bi za okrevanje potreboval več mesecev. Pri zahtevnejšem gibu, ko nisem prepričan, da mi bo uspelo prijeti oprimek, dobro premislim, preden ga izvedem.«
Odette še pravi, da mora poiskati drugačne načine, da se prebije skozi ključna mesta v smeri. Zelo dober je postal v uporabi kolen, tako imenovanih »kneebaringu« in »kneescummingu«, načinih, ko zagozdiš koleno v skalo, da si lahko spočiješ roke, oziroma uporabiš koleno pri plezanju na trenje. »Veliko pomaga tudi natančnejše izvajanje gibov in postavljanje stopal. Naučil sem se uporabljati celotno telo, ne le zgornjega dela trupa,« pravi ameriški plezalec.
Krajši napori in daljši počitki
»Treba je biti potrpežljivejši. Dovoliti si smeš krajše napore in si privoščiti daljše počitke. Ne smeš vztrajati v isti smeri in poskušati na vsak način izvesti istih pretežkih gibov,« pravi Ljubljančan Andrej Kokalj - Koki, profesor športne vzgoje, trener športnega plezanja, alpinistični inštruktor, ustanovitelj ene od prvih plezalnih šol v Sloveniji in glavni organizator državnega srednješolskega prvenstva v športnem plezanju. Letnik 1959, ponosni ded dveh vnukov, je pri tridesetih preplezal težavnost 7c, zdaj še vedno ukroti smer s težavnostjo 7a. V zadnjih letih je pretekel sto triatlonov, smuča, boksa, namesto počivanja igra tenis, pleza pa dvakrat ali trikrat na teden.
»Biti moraš bolj premišljen, bolj moraš taktizirati, vedeti moraš, koliko poskusov imaš na voljo tisti dan, ko plezaš. Vprašanje je torej, ali znaš v plezalnem dnevu prav začeti in končati ter vmes ujeti optimalno krivuljo,« pravi Koki.
Triinšestdesetletni Mark Johnson iz Kalifornije pleza trideset let in še vedno prepleza težavnost 7a+. »Naučiti se moraš uporabljati kakšen trik z manj moči,« pravi. »Stati na stopih, v katere nikoli nisi verjel, poiskati oprimke, ki si jih v preteklosti ignoriral. Še najpomembnejše je delo s stopali in položajem telesa.«
John Hoffman, tudi Kalifornijec, pri 74 letih še vedno prepleza težavnost 7b+. »Opazoval sem, kako plezajo ženske,« je povedal. »Telo premikajo pametno, na različne načine, o katerih nikoli prej nisem razmišljal, ker sem pač plezal na moč. Raje naredijo gib vstran ali pa poravnajo središče svoje teže, da ujamejo ravnotežje.«
Dočakati zdravo plezalsko starost
Andrej Kokalj poudarja, da se podaljša tudi čas regeneracije. »Ves čas loviš mejo med poškodbo in regeneracijo. S poškodbami se je treba sistematično ukvarjati in poiskati pomoč pri fizioterapevtu,« pravi trener, ki je vzgojil kopico odličnih športnih plezalcev. Boris Kofol za zrela plezalska leta priporoča temeljito ogrevanje. »Poškodbe hitro pridejo. Ni se dobro takoj lotiti najtežje smeri, veliko pametneje je, da do nje prideš postopno, preko lažjih smeri,« pravi.
»Ko si star 25, 35 ali 45, verjameš, da je vse v redu, a pri 75 se vse stare (mikro)poškodbe vrnejo in te preganjajo,« pravi John Hoffman. »Gledam te otroke, ki skačejo po balvanih in izvajajo nemogoče gibe, in si mislim, kako bodo v zrelih letih vsi nebogljeni. Vseeno pa si ne znam predstavljati boljšega športa od plezanja, če v starosti ne želiš potoniti.«
Mark Johnson pravi, da si po 50. letu starosti ni dovolil trenirati več kot dvakrat na teden. »Ugotovil sem, da lahko tako preplezam več zahtevnih smeri,« je povedal za revijo Climbing. »Velika napaka mladih plezalcev je, da pretiravajo s plezanjem in se pretrenirajo,« meni Chuck Odette. »To je sicer razumljivo, saj jih plezalska strast povsem posrka. Vendar pa je treba najti pravo ravnovesje med treniranjem, plezanjem in počivanjem. Če dovoliš mišicam, da si opomorejo, se hitreje okrepiš.«
Lee Sheftel, 71-letnik iz Kolorada, po 40-letnem plezalskem stažu priporoča mladim, naj si čim več tehnike plezanja pridobijo v skali. »Veliko mladih precenjuje svojo moč in podcenjuje tehniko. Marsikdo od njih je precej močnejši od mene, ne prepleza pa nič težjega. Treba je imeti potrpljenje in strategijo,« pravi Američan.
Kaj bi torej bil glavni nasvet izkušenih starih pištol za mlade plezalce?
»Naj te ne mine strast do plezanja,« izstreli Andrej Kokalj. »In da si izbereš dobrega soplezalca,« doda Boris Kofol. Njegov dolgoletni soplezalec, pol leta mlajši Leonid Kregar Ničo, je marsikomu pomagal pri prvih plezalskih korakih. Pri 66 je splezal smer z oceno težavnosti 7a. Verjetno se tudi on ne strinja s šalo, ki jo je slišati med plezalci, da ti pri plezanju na stara leta, podobno kot pri ženskah, ostanejo le še triki.