Večer, Šport - Zoran Mijatovič: Ko pri 19 letih osvojiš malodane vse, kar se da, in razmišljaš o gradnji plezalnega centra
Superženska ali supernajstnica? Tu nekje vmes je 19-letna Janja Garnbret, ki se je spomladi spopadala z maturo, nato še z najbolj norimi nakloni plezalnih sten. Na domačo tekmo svetovnega pokala v Kranju, katere finale bo na sporedu v nedeljo ob 18. uri, tako prihaja kot (zajemite sapo!) lanska zmagovalka, svetovna prvakinja v balvanih in kombinaciji, trenutno vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in svetovna podprvakinja v težavnosti. Ja, v zadnji kombinaciji besed je en "kiks”.
O naslovu svetovne prvakinje v težavnosti, ki ga je pred dnevi osvojila Avstrijka Jessica Pilz, so po novih pravilih odločale sekunde, zato slovenska junakinja v Kranju upa, da bo tokrat odločala zahtevnost smeri: ”Že na kakšni prejšnji tekmi sva z Jessi obe splezali finalno smer, ampak je takrat na srečo o zmagovalki odločal polfinale. Upam, da so se postavljavci od prejšnjih tekem kaj naučili, če se niso, pa bom poskusila biti vsaj hitrejša."
Na vseh letošnjih tekmah v težavnosti so se na stopničkah zvrstile le štiri različne plezalke, poleg Garnbretove in Pilzeve še Belgijka Anak Verhoeven in Južna Korejka Jain Kim. "Na žalost je Anak predčasno končala sezono zaradi poškodbe, ampak pričakujem podoben boj v Kranju med nami tremi. Seveda lahko tudi katera druga tekmovalka pokaže odlično pripravljenost in se prebije na stopničke," razmišlja Korošica, zadnji dve leti skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, ki je lani prvič zmagala v Kranju. Letos pa slovenskim navijačem sporoča, "da bo super, vzdušje bo odlično, tako da se splača priti pogledat tekmo v živo, če ne, pa naj vsi stiskajo pesti za vse naše tekmovalke in tekmovalce od doma".
Vsi vidijo uspeh, garanja ne
Da bo imela v kranjski dvorani Zlato polje veliko podporo, ni dvoma. Že v preteklih letih smo videli, kako iz njenega Šmartnega pri Slovenj Gradcu prihajajo polni avtobusi navijačev. Kako tudi ne, ko pa je 19-letnica, za razliko od kakšnega njenega zvezdniškega vrstnika iz košarkarskih vrst, ves čas na voljo medijem in navijačem. "Novinarjem še nikdar nisem rekla ne. Vedno skušam uskladiti čas,” pravi v teh dneh, ko je njen urnik do konca zapolnjen z raznoraznimi obveznostmi. In neumnimi vprašanji: "Najbolj sovražim vprašanje, kaj pričakuješ od tekme. Ali pa vprašanje japonskih medijev: zakaj si tako močna? Pa tisto po tekmi: kako se počutiš po zmagi?” Kot dodaja, pogreša kaj bolj globokega: "Vsi vidijo samo uspehe, nihče pa, koliko dela je za tem. Je pa res, da v življenju še nisem okusila kakšnega neuspeha. Tudi to bo nekoč prišlo. Morda bodo pa takrat vprašanja drugačna." Pa smo pohiteli in vprašali o količini treninga: "Petkrat do šestkrat na teden po tri, štiri ure. S tem da bolj šteje kvaliteta kot kvantiteta." Že to ni malo, a Garnbretova ni običajen človek: ”Če cel dan ležim, sem še bolj utrujena kot po treningu."
Živeti od plezanja? Nemogoče
Kljub vsem uspehom mladenki motiva ne manjka: "Tekmovala bom, dokler mi bo fajn. Ko mi ne bo fajn, tudi uspehov najbrž ne bo. Veliko izzivov še ostaja, ob olimpijskih igrah nisem osvojila še skupnega seštevka v balvanih. Potem bo izziv, da vse še enkrat ponovim. Ali da zmagam čisto vse tekme v sezoni ..." Bodimo iskreni, kaj takšnega najbrž še nismo slišali od nobenega športnika doslej.
In kljub rosni mladosti ima športnica že izdelano vizijo, kaj bi počela po karieri: "S partnerjem Domnom (Škofičem, tudi plezalcem, op. p.) načrtujeva izgradnjo plezalnega centra. To bi bila res dobra naložba. Trenirala bi otroke. Res bi me veselilo prenašati znanje naprej in izoblikovati nove šampione." Kot pravi, je z vsemi zmagami že nekaj zaslužila, da lahko daje denar na stran. "Tudi zato, ker so moje položnice še vedno pri mami," se nasmeje. "A da bi živela izključno od plezanja, bi morala zmagovati 15 let. To pa ne gre."
Zoran Mijatovič