Večer, Maribor - Franja Žist: V desetih planinskih kočah po Sloveniji so minuli vikend stregli gluhi in naglušni natakarji.
Podobno sta razmišljala Simona Repnik in Jože Longar, ki sta se pogovarjala v znakovnem jeziku. Longar, ki je bil ponosen na to, da pri projektu sodelujejo tudi njegovi otroci, je z veseljem opazoval, kako so obiskovalci zainteresirani za učenje njegovega jezika. Tudi v anketi projekta pod okriljem Odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije so mnogi zapisali, da bi si želeli stalne restavracije, kjer bi stregli gluhi in naglušni. Ideja je v Mariboru vzklila že pred časom, Monika Longar upa, da bo kdaj tudi udejanjena. Bo pa kmalu v enem izmed mariborskih lokalov mogoče naročiti tiskanje majice izključno v znakovnem jeziku, razlaga grafična oblikovalka Longarjeva, saj ima njen delodajalec Goran Radinović, tudi avtor ideje o mariborskem lokalu, posluh za gluhe.lahko dobili svoj lokal, so prepričani tisti,ki so jim v akciji ob mednarodnem tednu gluhih postregli slednji.
"Pivo? Znam! Znam razlikovati tudi med unionom in laškim. Pa tudi jelenji golaž sem naročil z znakovnim jezikom," se je pohvalil Branko Čuš, potem ko sta z ženo Bernardo preživela rekreativni dan na Pohorju in se ustavila na Ruški koči. Nista vedela, da ju bodo postregli gluhi in naglušni natakarji, ki so minuli vikend v okviru projekta Gluhi strežejo v planinskih kočah poskrbeli za obiskovalce na desetih planinskih postojankah. "Malo drugače je, zanimivo. Več bi moralo biti takih akcij, da gluhe podpremo, da jim pomagamo in da jih aktiviramo," sta bila z drugačnim dnevom na Pohorju zadovoljna zakonca Čuš, medtem ko so Andrej, Snežana in Alen hiteli med gosti.
Če jim jo je v soboto zagodlo vreme in je bilo na koči več gluhih kot slišečih, je bilo včeraj ravno obratno. "Gostje so zelo navdušeni nad to akcijo, gluhi in naglušni pa so zelo spretni, tako da ni treba dolgo čakati na postrežbo," je v znakovnem jeziku razlagala Monika Longar, vodja gluhih natakarjev, ki se je tudi sama smukala med mizami. Najprej je bilo malo stresno, a je hitro videla, da s komunikacijo ne bo težav in delo je steklo. Najprej so natakarji s pomočjo tolmačke preverili, ali obiskovalci soglašajo s tem, da jih postreže gluha oseba in vsi brez izjeme so privolili ter nato s pomočjo sličic v meniju skušali z znakovnim jezikom naročiti želelno. "Če le lahko, se tudi gluhi in naglušni potrudimo, da govorimo čim bolj artikulirano. Opazila sem, da so vsi zelo samozavestni pri delu," pojasnjuje Monika Longar. In res, isker v očeh ni bilo mogoče prezreti.
"Presenečen sem, s kakim elanom delajo. Na podlagi 40 letnih izkušenj moje oko hitro opazi, da so pravi gostinci, gibčni, veseli, zelo motivirani. Tak bi moral biti vsak gostinec! Ko za kako prireditev iščeš strežno osebje, težko najdeš take," novih natakarjev minuli vikend ne more prehvaliti oskrbnik koče na Arehu Milan Klančnik. Gluhim in naglušnim so bili v pomoč vsi njegovi zaposleni in z izjemo nekoliko večje koncentracije pri sprejemanju naročil ni opazil nobenih komunikacijskih preprek. Tudi on je prepričan, da bi take akcije morale biti večkrat, tako bi se gluhi in naglušni lahko "bolje vključili v družbo in pokazali, da zmorejo in da smo si enaki". Smiselno bi bilo, da bi imeli v Mariboru svoj lokal, z veseljem bi ga obiskal, pravi naš sogovornik.
Podobno sta razmišljala Simona Repnik in Jože Longar, ki sta se pogovarjala v znakovnem jeziku. Longar, ki je bil ponosen na to, da pri projektu sodelujejo tudi njegovi otroci, je z veseljem opazoval, kako so obiskovalci zainteresirani za učenje njegovega jezika. Tudi v anketi projekta pod okriljem Odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije so mnogi zapisali, da bi si želeli stalne restavracije, kjer bi stregli gluhi in naglušni. Ideja je v Mariboru vzklila že pred časom, Monika Longar upa, da bo kdaj tudi udejanjena. Bo pa kmalu v enem izmed mariborskih lokalov mogoče naročiti tiskanje majice izključno v znakovnem jeziku, razlaga grafična oblikovalka Longarjeva, saj ima njen delodajalec Goran Radinović, tudi avtor ideje o mariborskem lokalu, posluh za gluhe.
Franja Žist
Foto Sašo Bizjak: Obiskovalci so
z veseljem naročali drugače kot običajno.