Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ormožan

SiolNET - Alenka Teran Košir: ... ki ga je strah višine, je junak kuhinje na 2332 metrih

Predstavljamo finalistke akcije Naj koča 2018 (3): Dom Valentina Staniča

Dom Valentina Staniča na nadmorski višini 2.332 metrov je eden od pol ducata planinskih postojank na območju Triglavskega pogorja. Po prvi svetovni vojni sta ga oskrbovala zakonca Bitenc, oče in mati pokojnega igralca Demetra Bitenca, danes pa tam vlada drugačen režim. Za kuhalnico je pred dvema letoma poprijel Branimir Huzjan iz Ormoža in ne namerava je še tako kmalu odložiti. So dnevi, ko po nekaj dni "ne vidi živega človeka", pravi, zato bi takrat z veseljem pogledal televizijo, a na splošno mu prav nič ne manjka. Nasprotno, uživa.


Vir: Facebook

Dom Valentina Staniča, ki leži na nadmorski višini 2.332 metrov, ste v 4. sezoni akcije Naj planinska koča izbrali za enega od desetih finalistov akcije. Za to ali za preostalih devet finalistk lahko glasujete na spodnji povezavi.

Nosi ime znanega alpinista

Tako kot večina planinskih postojank v Triglavskem pogorju ima tudi Staničev dom dolgo tradicijo. Prvo kočo je kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva na tem mestu odprla 30. junija 1887 in jo poimenovala Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzel SPD, ki jo je preimenoval v Staničevo kočo po duhovniku, pesniku, prevajalcu in učitelju Valentinu Staniču (1774-1847), ki je v svojih časih veljal za največjega alpinista v Evropi.

Dom je v svoji bogati zgodovini zamenjal več oskrbnikov, med njimi sta bila tudi oče in mati legendarnega slovenskega igralca Demetra Bitenca.


Vir: SiolNET (Ana Kovač)

Na vrhuncu sezone, kar je avgust, ko smo dom obiskali, vsekakor bil, v domu za dobro počutje planincev skrbijo trije. Poleg kuharja Branimirja Huzjana, ki je tam drugo sezono, še gospa Anica, ki dela v strežbi, občasno pa dobita tudi študentsko pomoč.

Kuhar, ki je s kuhalnico obredel že pol sveta

Gospod Brane, ki je vedno pripravljen na šale, prihaja iz Ormoža, odraščal pa je na Ptuju. S kuhanjem se ukvarja že od nekdaj, zaradi svojega poklica je obredel že velik del sveta.

"Začel sem kot kuhar v starem Ski hotelu na Voglu, nato sem skoraj deset let kuhal za slovenska podjetja v tujini, živel sem v Iranu, Nemčiji, Rusiji," je našteval ... Nato je pet let delal na Sončku, Zvezi za cerebralno paralizo.

Danes je star 62 let in skrivoma že odšteva zadnjih, recimo na okroglo, 365 dni do upokojitve, a po drugi strani se mu nikamor ne mudi. "Delo na Staniču mi je všeč, od nekdaj sem si želel takega dela. Na satelitski televiziji sem večkrat spremljal, kako 'čarajo' v kuhinjah v planinskih kočah v tujini in pritegnilo me je. Ugotovil sem, da so ljudje tukaj gori drugačni. Tudi če so v dolini sitni, se na višini spremenijo na bolje, bolj so sproščeni, postanejo drugi ljudje," opaža.

Letos prvič peš v dolino

Zanimivo je, da Brane ni nikakršen hribolazec, in to tudi odkrito prizna, še posebej ga zavira strah pred višino. V resnici se je šele julija letos v dolino odpravil peš (koliko časa sta s prijateljem porabila do Krme, javno raje ne želi razkrivati), običajno se do doma in v dolino odpelje s helikopterjem. Na njegovo pomoč lahko računajo tudi pri prevozu hrane in preostalih dobrin.

04.09.18 08:00
Ormožan, ki ga je strah višine, je glavni junak kuhinje na 2.332 metrih

 

Dom Valentina Staniča
 
Dom stoji na mali planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. junija 1887 kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala "Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774-1847), največjemu alpinistu takratne dobe v Evropi. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Dovje-Mojstrana, leta 1950 pa PD Javornik-Koroška Bela. Leta 1959 so se odločili, da kočo obnovijo in povečajo. Leta 1961 so začeli z gradnjo in obnovo ter ob 70-letnici SPD odprli 25. avgusta 1963 novi dom. V obdobju 1964-1970 so dom posodobili in za zimske obiskovalce usposobili poleg doma manjšo kočo. Leta 1989 so nad ravno streho postavili ostrešje; na podstrešju so pridobili nova ležišča. Leta 1993 so vključili mobitel. 

V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 10 sobah je 46 postelj, na skupnem ležišču pa 55 ležišč; v zimski sobi je 2 ležišči; v koči je WC in umivalnica z mrzlo vodo, zunaj pa suho stranišče; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.  
 
Razgled
 
Od doma je lep pogled na okoliške vrhove in grebene. Na severovzhodni strani se nad sedlom Dovška vrata dviga greben Rjavine, desno od sedla proti jugovzhodu greben Rži, čez sedlo pa vidimo vrhove nad Krmo od Debele peči do Lipanskega vrha; na južni strani je nad planoto greben Kredarice, proti jugozahodu pa se za Kotlom in nad Zelenim snegom ustavi pogled na Triglavu; na zahodni strani Kotla se dviga Triglavska severna stena, v neposredni bližini pa Begunjski vrh; na severni strani je tik nad domom Vrbanova špica, pod njo kotanja Pekel, desno nad njo pa se dvigajo stene Rjavine.
 
Vir: pzs.si

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti