Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Na Triglavu:

Vecer.si 01.09.2018
Na Triglavu: Aljažev stolp gre v dolino

Aljažev stolp, ki naj bi prvotno služil kot zatočišče planincem, je skozi desetletja prerasel v simbolno zavetišče vseh Slovencev.

nedelja, 2. september 2018, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 901

Večer v soboto - Zvezdana Bercko: Aljažev stolp gre v dolino. Aljažev stolp je potreben temeljite obnove, …

… zato ga bodo prepeljali v dolino, po restavriranju pa vrnili na najvišji slovenski vrh.

Francozi imajo svoj Eifflov stolp, Angleži Big Ben, Nemci Brandenburška vrata, Američani Belo hišo, Kitajci svoj veliki zid, Rusi Kremelj, Italijani Kolosej, mi pa imamo svoj Triglav z Aljaževim stolpom, piše Samo Rugelj v knjigi Triglavske poti. Ta 190 centimetrov visoki stolp s premerom 1,25 metra ni samo najvišje ležeča zgradba v Sloveniji in kulturni spomenik državnega pomena, temveč pravi simbol slovenstva. Že 123 let.

Kakšen bi bil Triglav brez Aljaževega stolpa, si sploh ne znamo predstavljati. A od sredine septembra naprej bo priložnost, da očaka vidimo takega, kot so ga videli prvopristopniki ali kot ga je videl Aljaž, ko se je prvič povzpel nanj. Stolp, ki se imenuje po njem, bodo namreč jeseni za krajši čas prepeljali v dolino in ga temeljito obnovili.

V osemnajstih odtenkih
Te obnove je še kako potreben, saj stolpa v izvirni obliki dandanes skorajda ni več. Neprijazne vremenske razmere, temperaturne razlike, sneg, led, pa tudi početje številnih obiskovalcev, ki pišejo in rišejo po stolpu, nanj lepijo nalepke, udarjajo po njem s cepini ali celo plezajo nanj, vse to je na površini pustilo posledice. Večina poškodb je sicer površinske narave, izstopajo praske, udrtine, luknje in rja, navajajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ob sodelovanju Restavratorskega centra in Narodnega muzeja Slovenije od lani upravlja stolp. Strokovnjaki pa so ob podrobnem pregledu ugotovili tudi poškodbe konstrukcije, ki so lahko precej bolj problematične. Zgornji del stolpa je že precej ukrivljen, opazne so močnejše vdrtine plašča na sidriščih mestih jeklenic, s katerimi je stolp fiksiran v skalo. Ob pregledu na vrhu Triglava pa niso mogli natančno ugotoviti, v kakšnem stanju je pločevina. V preteklosti je bila namreč že tolikokrat pobarvana, da ni jasno, kakšna je pod vsemi nakopičenimi nanosi barv.
Celovito sanacijo Aljaževega stolpa v dolini so strokovnjaki načrtovali že nekaj časa, sedaj je vse pripravljeno za realizacijo. Kot so povedali prejšnji teden na posvetu o prihodnosti Aljaževega stolpa, načrtujejo prevoz stolpa s helikopterjem v dolino sredi septembra (predvidoma 10. septembra), če jih bo prehitela zima, pa so za rezervni termin izbrali prihodnjo pomlad. Aljažev stolp, ki tehta 300 kilogramov, bodo v dolino pripeljali s helikopterjem Slovenske vojske, in to v enem kosu, ne bodo ga razstavljali. Obnova pa bo potekala v prostorih Restavratorskega centra v Ljubljani.
Najprej bodo odstranili barvo in preverili, v kakšnem stanju je osnovni material. Stolp je skozi leta ostal v osnovi enak, je pa pogosto spreminjal svojo barvno podobo, kar 18 odtenkov so našteli pozorni kronisti. Najprej je bil siv, v obdobju med obema vojnama, ko je po vrhu Triglava potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, so ga Italijani prebarvali zeleno-belo-rdeče, v barve svoje zastave. Konec 50. let so ga prebarvali v rdeče, zastavico na vrhu pa nadomestili s peterokrako zvezdo. Leta 1982, ko so na Triglavu snemali film o slovenskem pravniku, alpinistu in pisatelju Juliusu Kugyju, so stolp spet prebarvali na sivo, odstranili zvezdo in mu dodali zastavico z letnico postavitve. Od takrat je tak, kot ga poznamo danes, in tak naj bi tudi ostal. Zamenjali pa bodo streho in namestili steklo na okna, da pozimi ne bo poln snega.

Tako obnovljen bo na vrhu Triglava vetru, snegu, dežju in drugim elementom kljuboval vsaj še toliko časa kot do sedaj oziroma najmanj sto let, napovedujejo restavratorji. S tem bo tudi konec razprav, ki so nekaj časa razvnemale javnost, ali naj stolp ostane na Triglavu ali pa naj na vrh namestijo repliko in original shranijo v muzej.

Zgodovina stolpa je zgodovina Slovenije
Oče Aljaževega stolpa je, kot najbrž ve vsak Slovenec, dovški župnik Jakob Aljaž, ki je hotel slovenske gore iztrgati ponemčenju. Zato je od dovške občine za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov ozemlja na vrhu Triglava. Kaj je župnika napeljalo k temu, ni nikjer izrecno zapisal, bilo pa je znano, da ga je prisotnost Nemcev v slovenskih gorah še kako motila. Sam je tudi načrtoval in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, da bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido, ki je dotlej stala na vrhu. Stolp je, kot je pisal Aljaž v svojih spominih, izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Šest delov stolpa, ki so tehtali od petnajst do dvajset kilogramov, so z vlakom prepeljali v Mojstrano, od tam pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Stolp so postavili 7. avgusta 1895, po pričevanjih so celotno delo opravili v petih urah. Vanj je Aljaž namestil skromno najnujnejšo opremo: tri okrogle stole, dva samovarja, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter posodo špirita za samovar.
Aljažev stolp, ki naj bi prvotno služil kot zatočišče planincem, je skozi desetletja prerasel v simbolno zavetišče vseh Slovencev. Zgodovina stolpa je na nek način tudi zgodovina Slovencev od konca 19. stoletja do danes, saj so z njim tako ali drugače povezani skoraj vsi pomembni dogodki med oblikovanjem slovenske samobitnosti. Njegova pomenska vrednost se je skozi čas še plemenitila s številnimi podobami. V zavesti novejših generacij je verjetno najbolj prisotna zdaj že legendarna fotografija Triglava v soju bakel, ki je bila objavljena na dan osamosvojitve Slovenije, posneta pa je bila v skrbno načrtovani akciji skoraj dva tedna prej.

Zvezdana Bercko

Fotografije:
(1) Aljažev stolp (Andrej Petelinšek)
(2) Aljažev stolp mora prenesti marsikaj (Andrej Petelinšek)
(3) Stolp, kot ga je postavil Jakob Aljaž
(4) Replika Aljaževega stolpa v naravni velikosti je bila ob njegovi 120-letnici razstavljena tudi v Mariboru (Sašo Bizjak)

Letos mineva 240 let od prvega zabeleženega uspešnega vzpona na Triglav. 26. avgusta 1778 so se nanj povzeli štirje domačini iz Bohinja, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Triglav je bi osvojen osem let prej kot Mont Blanc, 22 let prej kot Grossglockner in 87 let prej kot Matterhorn.

Med obnovo Aljaževega stolpa na vrh Triglava ne bodo postavljali nobene replike. Sicer obstaja natančna kopija stolpa, razstavljena ob njegovi 120-letnici, izdelana za potrebe filma Aljažev stolp - ta pleh ima dušo. Restavratorjem je služila tudi v študijske namene, zdaj pa je v skladišču Narodnega muzeja Slovenije. V času restavriranja pravega stolpa je ne bodo postavili na vrh Triglava, saj ne želijo povzročati zmede. Aljažev stolp je vendarle samo eden.

Oznake: TNP
eXTReMe Tracker