Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Okrog Mežakle

Družina: ... s kolesom - Zato, ker to planoto z vseh strani obdajajo doline ...

POTEPUH
BESEDILO IN FOTO: IME PRIIMEK

S kolesom okrog Mežakle

Na vzhodnem robu Julijskih Alp se razprostirajo tri visoke planote: Pokljuka, Jelovica in Mežakla. Prvi dve se naslanjata na višje gore, Mežaklo pa z vseh strani obdajajo doline, zato jo lahko obkrožimo tudi s kolesom.

Mežakla se razprostira v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Dolga je približno petnajst kilometrov, njen naj višji vrh Jerebikovec pa je visok 1593 metrov. Pokrivajo jo obsežni gozdovi, mnoge nekdanje planine so opuščene, na njej ni tekočih vod in izvirov. Njen vršni del ni poseljen, le na njeni jugovzhodni strani so vasice Perniki ter Zgornje in Spodnje Laze. Nekoč so na Mežakli kopali železovo rudo. Okrog planote so bile raztresene številne fužine, ki so izkoriščale tudi njeno lesno bogastvo.

Na Jesenicah (584 m, približno 13.000 prebivalcev) je bogata železarska tradicija lepo vidna na Stari Savi. Tam stojijo Ruardova graščina iz 16. stoletja, cerkev Marijinega vnebovzetja iz začetka 17. stoletja, kasarna z delavskimi stanovanji s konca 18. stoletja ter plavž in mlin iz 19. stoletja.

S parkirišča na Stari Savi krenemo čez Savo, zavijemo desno in nadaljujemo mimo športnega parka Podmežakla do podhoda pod avtocesto. Za njim se začne kolesarska steza, ki je v poznem dopoldnevu polna mlajših in starejših kolesarjev. Pri izvozu Jesenice - zahod se za kratek čas pridružimo cesti, potem promet opazujemo le še od daleč, saj vozimo vzporedno z avtocesto. Nasproti predora Karavanke se zagrizemo v strma klanca: prvi je krajši, drugi malce daljši. Nato se steza spusti, se približa Savi Dolinki in pridruži cesti, ki nas mimo podružnične cerkve sv. Klemena pripelje v Mojstrano. Legenda pravi, da so cerkev postavili na kraju, kjer sta prenočevala sv. Ciril in Metod, ko sta leta 868 v Rim nesla relikvije papeža Klemena I.

Tudi Mojstrana (650 m, 1.119 prebivalcev) je bila nekoč tesno povezana s fužinarstvom, zdaj pa je najbolj znana po Slovenskem planinskem muzeju. Mi si ga tokrat ne bomo ogledali, saj že na začetku naselja zavijemo levo proti Krmi in Radovni. Poltretji kilometer dolg klanec do Kosmačevega prevala (844 m) nas dobro ogreje, strm spust do Zgornje Radovne (78 prebivalcev) pa prijetno osveži. Vas Zgornja Radovna je raztresena ob izteku ledeniških dolin Krma in Kot. Najbolj znano stavbo v njej predstavljamo v spodnji križanki.

Po dolini Radovne, ki je ujeta med Pokljuko in Mežaklo, pelje lepa asfaltna cesta. Ob njej so številne zanimivosti. Prva sta Psnakova žaga in mlin, ki sta delovala do sedemdesetih let prejšnjega stoletja - a le ob zadostni količini vode: spomladi ob taljenju snega in ob jesenskem deževju. Na drugi strani rečice Radovne je umetno jezero Kreda. Njegova bela barva pričuje o času pred letom 1985, ko so tukaj kopali kredo. V gozdu si ogledamo Napoleonov kamen in preberemo legendo o »ta debevmo kamno«, malo pozneje pa že prispemo v vas Krnica. Tam zapeljemo čez Radovno, ki je v bližini izdolbla slikoviti Vintgar, in se vzpnemo v Zgornje Gorje (461 prebivalcev).

Ker se na kolesarskih izletih radi izognemo gostemu prometu, ne zavijemo takoj proti Jesenicam, ampak nadaljujemo vožnjo do Zasipa (1.048 prebivalcev). Od tam se spustimo do Piškotarjevega mosta, gremo čez Savo in se po makadamski cesti vzpnemo do Brega. Za sosednjimi Mostami se od glavne ceste proti Jesenicam v levo odcepi asfaltna cesta, ki se strmo spusti do betonske pregrade hidroelektrarne Moste. To je bila prva elektrarna na Savi (obratuje od leta 1952), njena 60 metrov visoka pregrada pa je najvišja v Sloveniji. Pogled v globino je osupljiv in že zaradi njega je vredno narediti ta ovinek.

Na drugu strani pregrade krenemo znova navkreber. Makadamski klanec je strm, a kratek. Pred nami se kmalu prikaže Dobravsko polje, prek katerega prispemo na Blejsko Dobravo (941 prebivalcev). Tam zavijemo v vas Lipce, od koder se ob zelo prometni cesti previdno vrnemo na vroče Jesenice. «

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Jesenice.
Opis poti: Jesenice-Mojstrana-dolina Radovne-Zgornje Gorje-Jesenice. Od Jesenic do Mojstrane vozimo po kolesarski stezi, nato nas čaka vzpon do Kosmačevega prevala, spust po dolini Radovne in kratek vzpon do Zgornjih Gorij. Od tam se lahko do Jesenic vrnemo po precej prometni cesti prek Kočne ali malo bolj naokrog po stranski cesti skozi Zasip, Breg, Moste in Blejsko Dobravo.
Dolžina poti: 39 ali 47 km. Zemljevid: Bled, 1: 30.000.
NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Lenarta na Jesenicah je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10. uri.

 02.09.2018

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti