Večer, Slovenija - Tina Recek: … s smetmi. Slovenske gore - Naše gore imajo rekordni obisk, samo avgusta v njenih nedrjih prenoči okoli 30 tisoč planincev, …
… a se vsi ne zavedajo, da se je v gorah treba primerno obnašati.
Poletna planinska sezona je na višku, saj je avgusta v gorah največ hribolazcev. Koliko natančno se jih povzpne v gorovja, je težko oceniti, vendar strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar in njena predstavnica za odnose z javnostmi Manca Čujež pravita, da ves čas opažajo rast in da slovenske gore obišče okoli 1,7 milijona obiskovalcev letno. Poleti so najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju. Da bi se v tem času izognili njegovi preveliki obremenitvi, se v planinski organizaciji že več kot dvajset let trudijo razpršiti obisk na vsa gorska in hribovita območja v Sloveniji. Poleg tega spodbujajo obisk zunaj glavne sezone ob primerni opremi in ustrezni psihofizični pripravljenosti. Ob tem dodajata, da k razbremenitvi najbolj obiskanih vrhov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah prispeva tudi razvoj novih planinskih dejavnosti, kot sta športno plezanje in turno kolesarjenje.
Oj, Triglav, moj dom ...
V Sloveniji je 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Kot razlagata sogovornika, je zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena osrednja koča v Triglavskem pogorju Triglavski dom na Kredarici. Tudi po zmožnosti oskrbe in dejanskih prenočitvah je to največja planinska koča v Sloveniji. Triglavski dom na Kredarici ima v sobah in na skupnih ležiščih na voljo 341 ležišč, v vseh planinskih kočah v Sloveniji pa je skupno 7400 ležišč. Po njunih besedah imajo planinske koče načeloma dovolj kapacitet. Edino ob vrhuncih poletnega obiska gora (dva do štirje vikendi) so nekatere najbolj obiskane koče popolnoma zapolnjene, kar je običajno tudi v namestitvenih objektih v dolini. Zato obiskovalcem gora priporočata, da si pravočasno uredijo rezervacijo prenočišča v koči, če nameravajo v njej prespati.
Če se premislijo, pa naj o tem pravočasno obvestijo osebje. "V pravilniku o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih imamo zapisano, da se ležišča v koči oddajajo po vrstnem redu prijav. Rezervacija velja do 17. ure na dan prihoda. Prednost pri prenočevanju imajo poškodovani ali oslabeli obiskovalci in gorski reševalci na akciji. Planinske koče nudijo svoje storitve vsem obiskovalcem, ne glede na članstvo v planinski organizaciji. Osebje je dolžno sprejeti pod streho vsakega obiskovalca, tudi če nima na razpolago prostih ležišč, in mu omogočiti zasilno prenočevanje. Osebje koče mora odpreti vrata obiskovalcem tudi v nočnem času, razen v primeru, ko ugotovi, da obiskovalec to zlorablja. Če torej obiskovalci do 17. ure na dan prihoda ne potrdijo svojega prihoda (ali se že predhodno ne dogovorijo drugače), lahko oskrbnik rezervirano posteljo ponudi drugim obiskovalcem, ki so prišli do koče in potrebujejo nočitev ali zavetje," razlagata Prašnikar in Čuježeva.
Kredarica: Smeti nazaj v dolino!
Oskrbnik osrednje koče na Kredarici je Herman Uranič. Nad njo bdi že dve leti - od sredine junija do začetka oktobra. Letos, razloži, pričakuje rekordno sezono. A pod pogojem, če bo s soncem obsijan tudi september. Kot dodaja, na leto našteje okoli sedem tisoč nočitev. Tistih, ki se pridejo le okrepčat in nato nadaljujejo svojo pot, pa je ob koncu tedna najmanj tisoč. Vendar nekateri od njih ravnajo neprimerno in za seboj ne odnesejo svojih smeti nazaj v dolino. Uranič se priduša, da so smeti vsepovsod; okoli košev, po kotih stranišč, pod vzglavnikom in vzmetnicami najde denimo prazne konzerve, steklenice popite žgane pijače, celo tampone. Na kulturno obnašanje pozabi tudi marsikateri kadilec, ki brezbrižno na tla odvrže cigaretni ogorek in ga pohodi. "Zelo me razjezi, ko na Kredarici zagledam odvržene smeti na lokacijah, kamor ne sodijo. Če zalotim takega obiskovalca, ga opomnim in pobaram, ali tudi doma tako počne,“ pojasnjuje Uranič, ki v takih trenutkih običajno naleti na užaljenost gosta.
In kdo je nemaren? Sogovornik pojasni, da se spozabijo tako Slovenci kot tujci. Ob tem še pripominja, da je nabavil stojala z vrečkami, kamor naj bi obiskovalci vrgli smeti in jih odnesli s seboj ter nato odložili v ustrezne zabojnike. Zgodilo pa se je nepričakovano. "Vrečko so pograbili in odnesli, smeti pa pustili v visokogorju," se spominja oskrbnik, ki lahko le opominja na nekulturno vedenje. V zimski sezoni je tudi oskrbnik doma na Komni. Kot prizna, so tu planinci v pravem pomenu besede in ni tovrstnih težav s smetmi.
Nadležna harmonika po polnoči
Poleg problema smetenja izpostavi še preveč razposajene goste, ki v sobah razvlečejo recimo meh harmonike, ko je že čez polnoč. Takrat se oskrbnik znova znajde v vlogi opominjevalca. Včasih zaleže šele tretji opomin, da je potem mir v koči. Na srečo se to zgodi zelo redko. Na drugi strani poudari, da je treba tudi kaj pohvaliti. Med pohvalo zagotovo sodi boljša oprema obiskovalcev - več kot sedemdeset odstotkov ljudi ima čelado in pasove, prav tako primerno obutev. Precejšne pohvale obiskovalcev je delež tudi Uranič oziroma osebje. Planinci pohvalijo oziroma celo izrazijo navdušenje nad pestro kulinarično ponudbo. V slast jim gredo ričet, pasulj, jota, makaroni, kranjska klobasa. Izjemoma kdo povpraša po dunajskem zrezku in ocvrtem krompirčku, ki ju ni na jedilniku.
Tina Recek
Soba z jacuzzijem ali brez?
Dvanajst let, kolikor Herman Uranič opravlja delo oskrbnika, prej je bil oskrbnik pri Triglavskih jezerih in doma na Komni, je prineslo tudi kakšno anekdoto. Iz rokava strese najnovejšo. "Predvčerajšnjim me je poklical moški in vprašal, kakšno bo vreme 15. septembra. Odvrnil sem mu, da dobro. Kaj naj bi mu drugega," v smehu pove Uranič, ki ne skriva, da se tudi sam rad pošali. Nemalokrat je to, ko gost želi rezervirati sobo. Takrat ga retorično vpraša, ali želi sobo z jacuzzijem ali brez. V Triglavskem domu namreč ni prhe za obiskovalce, ampak le za osebje."
Evro za pogoreli Kocbekov dom
Za vzdrževanje in obnovo planinskih koč skrbijo planinska društva, ki upravljajo planinske koče. Letos je bil Triglavski dom na Kredarici deležen barvne prenove zunanjega pročelja in notranjih prostorov. Po besedah oskrbnika so letos zamenjali talno oblogo in kaminsko peč v jedilnici, v načrtu je nakup novih vzmetnic. Iz zveze pa pripominjajo, da pomagajo društvom prek brezplačne svetovalne pisarne, z omogočanjem helikopterskih prevozov za ekološko in okoljsko sanacijo koč in občasnim sofinanciranjem manjših sanacij oziroma nakupov opreme. Skupščina PZS pa je letos sprejela sklep, da se članarina za leto 2019 za vse odrasle kategorije članstva poveča za namenski prispevek v višini enega evra. Sredstva bodo namenili za gradnjo novega Kocbekovega doma na Korošici, ki ga je jeseni 2017 uničil požar.