Matic Močnik in Miha Hauptman sporočata: "V soboto je en izkušenejši novopečen fotr, tako po hribovskem kot po družinskem stažu, peljal drugega novopečenega fotra tečajnika plezat v DKV.
Malo se nama je poznala tale novopečenost, enemu pri orientaciji, drugemu pa pri reševanju gordijskih vozlov, ki jih je bikolorka spretno vozlala. Kljub temu sva uživala od podna do vrha, saj drugače v DKV-ju verjetno sploh ne gre. Ker je Miha v vodničku napisal da zadnji raztežaj pred votlino plezaš po podrtiji sem pogledal za rob in našel čudovito zajedo/kamin približno iste težavnosti.
Sestop čez vodnikovo kočo pa je bil vroč in dolg..."
Benjamin Vidmar in Matic Mohorč pa sta bila aktivna v Špiku:
"Že dalj časa je bil Špik na seznamu plezarije in hkrati skrita želja obeh.
V nedeljo pa je se je končno vse poklopilo. V zgodnjih jutranjih urah se podava v boj z Martuljškimi gozdovi, ko uspešno v temi zgrešiva pravilno pot, mal popestritve na dostopu pač ne škoduje. Potem pa se kar hitro znajdeva pod steno, kjer je še vedno sneg in zarineva proti vrhu Zelene glave, kjer naju na sredini ujame sonce in postane ob sicer še zgodni uri precej vroče. Sonce nama sledi tudi do Dibonove police, vmes pa sva iskala čimbolj senčne prehode, na polici pa se končno začne za res in se je treba navezati na štrik.
Beno potegne prvi cug in uživanje se začne. V solidni skali kar hitro napredujeva razen enega manjšega nenačrtovanega obvoza. Potem se znajdeva na mestu kjer so v steni ostale vrvi od nedavne nesreče. Nadaljujeva proti zajedi v kateri res ne manjka užitkov in klinov, po njej nadaljujeva ob zvokih grmenja, ki pa na srečo niso bili tako blizu. Kar hitro se znajdeva pred zadnjim kaminom in že sva pri oknu ter le še nekaj metrov naju loči do vrha. Na vrhu si oba srečna čestitava in sledi še spust v dolino, ki ga z rahlim pršenjem popestri dež. Nato pa hitro na zasluženo analizo v Mojstrano."