Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

V toku dogodkov

Srednji svet: V družbi stezičarjev – fotopis iz Vipavske doline.
(3. UTVV pripravljalna tura)

V toku dogodkov

 
Današnje druženje z Vipavsko dolino sega v prejšnji večer, ko je v Domu mladih v Ajdovščini imela koncert Neisha. Dobro uro in pol nas je navduševala z nepretrganim igranjem in petjem. Bil je lep glasbeni uvod v današnje fotografiranje. Glasba in fotografija sta se prepletli že nekaj ur pred tem koncertom, na otvoritvi fotografske razstave. Andrej je naslove posnetkov asociiral s Kreslinovimi pesmimi … A kaj, ko mi je danes vsa ta glasba že izpuhtela iz ušes. Tu in tam se bom spomnil njegove Ceste.
 
  
 
Medtem, ko se v Vipavskem Križu zbirajo še zadnji tekači, se odpeljem proti Velikim Žabljam, da jih pričakam pri mostu čez reko Vipavo. Čas imam opazovati, kako je lepa Vipavska dolina v bogastvu barv visoke jeseni. Vipavski Križ stoji pred menoj kot naslikan.
 
Stezičarji imajo to pot precej bolj urbano turo, z avtom jih bom lahko ulovil na več krajih. Iz sanjavih pogledov po Čavnu me zdramijo tekači, ki se nenadoma pojavijo med vinogradi. Še dva cestna ovinka imajo in že tečejo mimo mene. Na obrazih se zrcalijo različni občutki. Nekateri so vidno brezizrazni, drugi napeti in tretji z nasmehom. Naše srečanje je kratkotrajno. Hitri in odločni so, kmalu izginejo za cestnim ovinkom.
 
   
 
Stezičarji so tudi danes razdeljeni na hitrejšo in počasnejšo skupino, na tiste bolj in manj pripravljene, z daljšo in krajšo potjo. Kje bi lahko bila dodana vrednost teh fotografij, da ne bi šlo le beleženje dogodkov? Rad bi jih posnel, kako tečejo zliti z naravo. Vem, da bodo posnetki nekaterim všeč in drugim ne. Vsak se odloča sam zase.
 
   
 
   
 
Kje bo pogled najbolj odprt in posnetek podprt z največjim razgledom? Vrtovče so pravi kraj, ko sem za nasvet vprašal lokalne tekače. Ničesar nočem prepustiti naključju, še najmanj, da jih čakam na napačni poti. Pri eni od hiš vprašam, kje v vas pride stara pot iz Velikih Žabelj. Poleg odgovora dobim šilce tropinovca, tako da sem na položaju komaj nekaj minut, preden pritečejo na hrib.
 
Fotograf se vedno odloča, kaj bo postavil v prvi plan in na čem bo gradil kompozicijo. Strokovnjak nisem, delovati moram intuitivno, kadar to zmorem. U, hitro tečejo v klanec, na njihovih obrazih so opazne spremembe. Na nekaterih se že zrcali napor in na drugih zadovoljstvo ob premaganem prvim vzponom. Enako hitro kot v prvem srečanju izginejo po cesti med hišami v smeri Ojstrega vrha.
 
   
 
   
 
Na Planini sem z avtom hitreje kot oni čez hrib, časa imam ponovno na polno. Biti opazovalec je premalo, moram postati tudi sledilec, da bom ob pravem času na pravem kraju. V Marciju poiščem oznake, kod pripelje pot po hribu navzdol. V zaselku se mi pridruži domači pes. Rad teče z menoj. Kamorkoli se obrnem, v katerokoli smer krenem, teče za menoj ali pred mano. V najini igri čas hitro mineva, pes se dobro odziva in zliva z naravo.
 
 
 
Stezičarji pritečejo iz gozda v strnjeni skupini. Na več obrazih kot prejšnjikrat so vidne posledice napora in dokaj hitrega tempa. So pa med njimi tudi tekači, ki imajo še vedno sproščene ali celo mrtvo hladne obraze. Tistim, z dovolj treninga, je današnji tek v užitek. Ponovno imam le kratek čas za nekaj posnetkov, tako hitro izginejo po kolovozu navzdol, v smeri reke Vipave.
 
   
 
Naslednji fotostrelski položaj najprej iščem na desnem bregu reke Vipave, vendar iz elektronske sledi nisem povsem dobro razbral, ali se bodo vračali kar po cesti pod hribom. Za vsak slučaj se raje odpeljem v Ustje in še naprej. Morda bi na lokalni cesti za Plače našel primeren kraj za posnetke s Čavnom v ozadju. Ponovno nimam več stika s svojim časom, ne znam čakati na pravi način. Pustiti vnemar vse in dopustiti, da se enostavno kar pojavijo pred menoj.
 
Med postopanjem me ulovi telefonski klic, prošnja enega od tekačev, da ga odpeljem v Vipavo. O tem ne gre premišljevati, ampak se le hitro odpeljati. Klic me vrača v resničnost, predvsem pa v dejavnost. Vse se zgodi zelo hitro, tako da ob vrnitvi v Vipavski Križ parkirišče še vedno sameva. Ne vem, ali bodo pritekli po cesti ali po poti za vasjo. Gotovo je le dejstvo, da burja piha vse močneje in zrak postaja čedalje bolj hladen. Kmalu se začenja dogajati. Tako hitro, kot prihajajo posamezniki, enako hitro se preoblečejo in odpeljejo.
 
  
 
Teka je konec, ne pa še toka dogodkov. Zvečer me prijatelji povabijo na degustacijo vin in lokalnih prigrizkov po vinskih hramih Planine. Poleg lepe narave, prijene družbe in ostrega vetra okušam tudi odlično vino in nekatere lokalne dobrote. Tokovi dogodkov so letošnjo jesen hitri in intenzivni. Ne vem še, kam me bodo odpeljali v prihodnjih tednih in mesecih. Nekaterim skušam slediti, drugim ne več. Življenje samo pa je veliko več kot le neprekinjen tok dogodkov.
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 


Vipavska dolina, 2. december 2017

Povezava: 3. UTVV pripravljalna tura

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti