Gorenjski glas - Mateja Rant: ... moteči za ptice pri gnezdenju
Eko patrulja okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) si je v aprilu ogledala območje plezališča na Bohinjski Beli, in kot opozarjajo v svojem poročilu, naj bi plezalci vznemirjali ptice, ki gnezdijo v skalovju, oziroma so jih nekaj celo odgnali od njihovih gnezdišč.
V okviru projekta Opremimo slovenska plezališča želijo plezališča ohraniti varna, dostopna in urejena. Pri tem projektu povezujejo plezalce in lastnike tudi pri obveščanju o težavah v plezališčih, delijo informacije o gnezdenju ptic in obiskovalce plezališč pozivajo k upoštevanju naravnega okolja živali.
Bohinjska Bela – Na območju skalnega masiva Iglice v vasi Bohinjska Bela obstaja več kot dvajset plezalnih smeri, v steni pa je po trditvah AAG dnevno v konicah prisotnih tudi po petdeset plezalcev hkrati. Kot opozarjajo v AAG, s tem motijo ptice, ki gnezdijo na tem območju, to so postovke, krokarji in velike uharice. Plezalne smeri se obnavljajo in širijo še danes, so še dodali, glavno vlogo pri tem pa naj bi imel odsek za prosto plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Pri PZS so zavrnili te navedbe in pojasnili, da niso upravljavci nobenega plezališča v državi, skrbijo pa za strokovno usposobljenost opremljevalcev in za nabavo materiala za varovanje v plezalnih smereh.
Plezalno smer lahko uredi kdorkoli
»Nastajanja plezalnih smeri PZS nikakor ne more v celoti nadzorovati, saj plezalno smer v plezališču lahko v bistvu uredi kdorkoli. PZS lahko samo nadzoruje, komu in za kakšne namene razdeli prej omenjeni material za varovanje,« je razložil strokovni sodelavec komisije za športno plezanje pri PZS Tomo Česen in pojasnil, da so bili prvi plezalci na omenjenem območju domačini, za svoja usposabljanja pa je plezališče v preteklosti uporabljala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada (JLA), zdaj pa tudi Slovenska vojska. Ob tem so v AAG navedli, da so vojaki JLA po vsakem obisku in uporabi tega zemljišča za seboj odstranili kline in območje vrnili v prvotno stanje, Slovenska vojska pa je po njihovih navedbah v skalovje namestila stalne kline, vendar samo v treh smereh. »Sočasno se je začelo množično širjenje prostega plezanja, kar je privedlo do tega, da je vsak po svoje razvijal nove plezalne smeri z nameščanjem stalnih klinov, oponk in verig.« Vse to naj bi zelo vznemirjalo ptice na tamkajšnjem območju, opozarjajo pri AAG. »V skalovju redno poskušata gnezditi dva para postovk, vendar pa je v zadnjih dveh letih preživel en sam mladič.« Krokarji in velike uharice, ki jih prav tako opažajo na tem območju, naj bi si za gnezdenje že izbrali drugo lokacijo. Pri tem plezališče, še dodajajo pri AAG, leži v varovanem območju Nature 2000.
Kot je pojasnil Tomo Česen, Natura 2000 za plezališča in smeri, urejene pred letom 2004, ne določa sprememb, dovoljuje pa obnavljanje oziroma novo opremljanje obstoječih smeri. »Komisija za športno plezanje je začela sistematično obnovo plezališč z vstavljanjem kakovostnih materialov za varovanje leta 1999, velika večina plezalnih smeri na Bohinjski Beli pa je bila urejena do leta 1989.«
Skrbijo za varnost
Zavedajo se, ob tem dodaja Česen, da je slovenska plezalna skupnost iz leta v leto večja, zato so lani začeli s projektom Opremimo slovenska plezališča, s katerim želijo plezališča ohraniti varna, dostopna in urejena. Pri tem projektu povezujejo plezalce in lastnike tudi pri obveščanju o težavah v plezališčih, delijo informacije o gnezdenju ptic in obiskovalce plezališč pozivajo k upoštevanju naravnega okolja živali. Na Bohinjski Beli razen tega zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov svoje člane opozarjajo, da spoštujejo dogovorjena pravila glede parkiranja ter vedenja in ravnanja v plezališčih.
Ne načrtujejo večjih posegov
V zvezi s plezališčem Bohinjska Bela so v AAG še navedli, da naj bi v Turističnem društvu Bohinjska Bela v sodelovanju z blejsko občino načrtovali tudi gradnjo pomožnega objekta na tem območju, ki bi služil kot garderoba in okrepčevalnica, pa tudi ureditev platoja za skoke z elastiko in celo napeljave za spuste po jeklenici. Predsednica turističnega društva Francka Gregorc je zatrdila, da za to sliši prvič in da vsekakor ne načrtujejo nobenih večjih investicij na tem območju. »Plezanja ne moremo prepovedati, lahko pa poskrbimo, da bo okolica čistejša in lepše urejena,« je razložila in dodala, da so v sodelovanju z občino že lani postavili premična stranišča, poskrbeli so tudi za reden odvoz smeti. »Kakšnih večjih posegov v prostor pa to območje niti ne bi preneslo,« je poudarila tudi Francka Gregorc.