Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za prihodnost

Vecer.si 30.05.2018
Za prihodnost slovenskih plezališč


PZS, Novice, 09.05.2018:
Projekt OSP za prihodnost slovenskih plezališč
Športno plezanje - Komisija za športno plezanje |
Objavila: Manca Čujež


Športno plezanje doživlja pravi razmah, tako na tekmovalni kot rekreativni ravni, vse bolj obiskana in obremenjena so tudi naravna plezališča. Večina urejenih smeri je plod dela plezalnih zanesenjakov, a z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev. Nov mejnik predstavlja projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča, namen katerega je zagotoviti trajnostni razvoj plezališč, plezalcem še naprej omogočiti njihovo brezplačno uporabo, skrbeti za varnejše plezanje, zmanjšati negativni vpliv plezalcev na naravno okolje in okoliške prebivalce ter opremljevalcem smeri omogočiti primerno plačilo.
V Sloveniji je okrog 120 urejenih naravnih plezališč in opremljenih več kot 5500 plezalnih smeri. Opremljati se jih je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in večina je plod dela zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto sami prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur, da lahko danes v Sloveniji plezamo v več tisoč smereh, z vse večjim obiskom pa rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev.

Tudi zaradi uspehov slovenskih tekmovalcev, ki so s svojimi dosežki Slovenijo povzdignili v športnoplezalno velesilo, olimpijske prihodnosti tega športa, želje po vznemirljivi rekreaciji v naravi in cenovne dostopnosti čedalje več ljudi pleza, plezanje je postalo šport za vsakogar in turistična priložnost, a ob tem ne smemo pozabiti na naravo, poudarja plezalec, trener in opremljevalec smeri Jurij Ravnik: "Naravna plezališča so pomemben poligon za veliko ljudi, od mladih do starih, od rekreativcev do vrhunskih športnikov. Spodbujajo ljubezen do rekreacije in preživljanja časa v naravi, vzgajajo v spoštovanju narave in nudijo mladim celosten športni razvoj. Ob primernem trajnostnem upravljanju je zelo velik tudi turistični potencial, saj urejena plezališča ne le privabijo velikega števila plezalnih turistov, ki pogosto oživijo zapostavljene regije, ampak tudi ostalim ponujajo možnost aktivnega raziskovanja Slovenije."

Ker je slovenska plezalna skupnost iz leta v leto večja, se je treba zavedati vpliva, ki ga pušča na plezališčih in v njihovi okolici; na naravi, pri ljudeh, na opremi v smereh. Zato je skupina predanih plezalcev, ki želijo plezališča ohraniti varna, dostopna in urejena, septembra lani pod okriljem Planinske zveze Slovenije zagnala projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča, ki ga koordinira Štefan Wraber: "Projekt OSP vse obiskovalce plezališč nagovarja k aktivni udeležbi pri njihovi skrbi in k donacijam za Sklad slovenskih plezališč, ki bo prevzel nalogo preopremljanja in urejanja plezalnih smeri in plezališč v Sloveniji. Nadzor nad stanjem opreme v smereh, načrtno, kakovostno in strokovno opremljanje smeri ter reševanje težav z lokalnimi skupnostmi bodo zagotovili ohranitev in razvoj plezališč ter brezskrbne plezalne užitke tudi v prihodnosti." Kot pravi eden vidnejših in angažiranih plezalcev iz mlajše, športnoplezalno usmerjene generacije, je projekt OSP nastal po zgledih iz tujine, kot so Access Fund v ZDA, Greenspits v Franciji, Dorset bolting fund v Veliki Britaniji in številni drugi manjši, lokalni projekti, kjer se zbira sredstva za obnovo lokalnih plezališč, "je pa naš projekt zagotovo eden prvih podobnih, kjer poskušamo povezati vsa nacionalna plezališča v enoten sistem vzdrževanja".

"Cilji projekta OSP in sklada plezališč so zagotoviti trajnostni razvoj plezališč, plezalcem še naprej omogočiti njihovo brezplačno in nemoteno uporabo, skrbeti za varnejše plezanje, zmanjšati negativni vpliv plezalcev na naravno okolje in okoliške prebivalce, prav tako pa želimo s primernim plačilom pošteno nagraditi trud opremljevalcev in jih motivirati za preopremljanje dotrajanih smeri," razloži Wraber. V zimskih mesecih so se osredotočili na promocijo projekta, spodbujanje varnega plezanja in zbiranje prispevkov za urejanje plezališč. Z namenom dviga kulture obnašanja so oblikovali Zavezo za plezališča, začeli popis smeri in stanja opreme v plezališčih, pripravili obrazec za javljanje težav v plezališčih, uredili računalniško bazo smeri, opreme, opremljevalcev in posegov ter vzpostavili mrežo regionalnih koordinatorjev in strokovno skupino za opremljanje plezališč. 

"V letu 2017 je bilo zbranih 4.014,49 evra, porabljenega 1.338,80 evra. V 2018 je bilo zbranih 2020,57 evra in do konca aprila porabljenih 18 evrov. Sklad plezališč bo v prihodnjih mesecih začel aktivno delo v plezališčih, načrtujemo vzdrževanje in preopremljanje v Črnem Kalu, Mišji peči, Ospu, Bohinjski Beli, pod Reško planino, v Čolnišču, Logarski dolini, Završnici, Turncu in Kotečniku," sklene Wraber.

Posamezniki lahko prispevajo z nakazilom, PayPal donacijo, SMS-sporočilom PROJEKTOSP5 na 1919 ali nakupom majice in ščetke za oprimke z logotipom projekta. Klubi, podjetja, organizacije lahko prispevajo z nakazilom ali v stvarnih sredstvih, ki se potrebujejo za opremljanje smeri in delovanje sklada.

Na plezanje v naravnih plezališčih prisega tudi Jernej Kruder, po izjemnem začetku tekmovalne sezone trenutno vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Prvega maja je v Ospu preplezal smer Water world z oceno 9a, pa tudi sicer je redni obiskovalec slovenskih plezališč in podpornik projekta OSP: "Čar plezanja v skali je zame v tem, da sem v naravi, na svežem zraku in se sam odločam, kdaj in kaj bom plezal. Moje najljubše plezališče je lokalni Kotečnik, ampak z veseljem menjam lokacije po vsej Sloveniji. Plezanje je zelo varen šport, dokler vse delaš prav, seveda pa je za znanjem plezalne tehnike druga najpomembnejša stvar oprema. Kot opremljevalec vem, koliko truda je treba vložiti v pripravo smeri, a to pomeni tudi strošek. Nekaj simboličnih evrov pa menim, da lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti."

"Preopremljanje pomeni vzdrževanje varnega stanja ali posodabljanje slabše opremljenih smeri. Treba si ga je predstavljati kot vzdrževanje doma ali avta, saj nič ni večno, opremi v smereh pa zaupamo svoje življenje! Prihajamo v obdobje, ko bo začetna oprema zastarana in bo več poudarka treba nameniti ohranjanju obstoječega kot dodajanju novih smeri. To delo je zelo odgovorno z najnižjo predpostavko, da je opremljevalec naredil ustrezen tečaj. A tu gre tudi za večletne izkušnje, zato morajo to delo opravljati kompetentne osebe, manj izkušeni pa naj njim ob boku naberejo kar največ potrebnega znanja," poudari tehnični vodja projekta OSP Ravnik. Ekipi se je kot vodja opremljevalcev pridružil Rajko Zajc, zadnja leta eden aktivnejših slovenskih opremljevalcev smeri, kot del strokovne skupine za opremljanje plezališč pa s svojimi neprecenljivimi izkušnjami in znanjem sodelujejo še Tomo Česen, Vili Guček in Albin Simonič, staroste opremljanja pri nas. 
Manca Čujež

Medijske objave:
Nočni obisk: Štefan Wraber, vodja projekta OSP - opremimo slovenska plezališča (1. program Radia Slovenija)
'Plezanje je postal šport za vsakogar, a ob tem ne smemo pozabiti tudi na naravo' (24ur.com)
"Nekaj simboličnih evrov pa lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti" (Siol.net)
Projekt OSP – da bodo plezališča še naprej brezplačna (MMC RTV Slovenija)
Nova pomlad slovenskih plezališč (Dnevnik)
Športno plezanje doživlja razmah, vse bolj priljubljena naravna plezališča (STA)
V stenah tudi turisti s polnimi denarnicami (Večer)
Ko je učilnica skala in vrtanje vanjo nagrada (Delo)
Doživetja narave: projekt OSP (Radio Ognjišče, od 6. minute)
Planinska zveza Slovenije za varnost primorskih plezališč (Radio Koper)
Projekt OSP za prihodnost slovenskih plezališč (Si21.com)
Kakšno je stanje v slovenskih plezališčih? (NaProstem.si)
Projekt OSP za prihodnost slovenskih plezališč (MojaObčina.si)
Projekt OSP ali kako bodo skrbeli za slovenska plezališča (Dnevne novice)

četrtek, 31. maj 2018, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 255

projekt_osp_vrtanje_foto_andrej_trostVečer, Manca Čujež, PZS: … slovenskih plezališč. Naravna plezališča so vse bolj obiskana in obremenjena, …

… s tem pa rastejo potrebe po njihovem vzdrževanju.

projekt_osp_vrtanje_foto_andrej_trostV Sloveniji je okrog 120 urejenih naravnih plezališč in opremljenih več kot 5500 plezalnih smeri. Opremljanje se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in večina je plod dela zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto sami prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur. Z vse večjim obiskom pa rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev. "Preopremljanje pomeni vzdrževanje varnega stanja ali posodabljanje slabše opremljenih smeri. Treba si ga je predstavljati kot vzdrževanje doma ali avta, saj nič ni večno, opremi v smereh pa zaupamo svoje življenje! Prihajamo v obdobje, ko bo začetna oprema zastarana in bo več skrbi treba nameniti ohranjanju obstoječega kot dodajanju novih smeri. To delo je zelo odgovorno, najnižja predpostavka je, da je opremljevalec naredil ustrezen tečaj. A potrebne so tudi večletne izkušnje, zato morajo to delo opravljati kompetentni ljudje, manj izkušeni pa naj njim ob boku naberejo kar največ potrebnega znanja,'' poudarja plezalec, trener in opremljevalec smeri Jurij Ravnik. Naravna plezališča so po njegovem mnenju pomemben poligon za veliko ljudi, od mladih do starih, od rekreativcev do vrhunskih športnikov: "Spodbujajo ljubezen do rekreacije in preživljanja časa v naravi, vzgajajo v spoštovanju narave in ponujajo mladim celosten športni razvoj. Ob primernem trajnostnem upravljanju je zelo velik tudi turistični potencial, saj urejena plezališča privabijo veliko število plezalnih turistov, ki pogosto oživijo zapostavljene regije, obenem pa še drugim ponujajo možnost aktivnega raziskovanja Slovenije."  

Priprava smeri zahteva trud
Na plezanje v naravnih plezališčih prisega tudi Jernej Kruder, po izjemnem začetku tekmovalne sezone trenutno vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju: "Čar plezanja v skali je zame v tem, da sem v naravi, na svežem zraku in se sam odločam, kdaj in kaj bom plezal. Moje najljubše plezališče je lokalni Kotečnik, ampak z veseljem menjam lokacije po vsej Sloveniji, Plezanje je zelo varen šport, dokler vse delaš prav, seveda pa je za znanjem plezalne tehnike druga najpomembnejša stvar oprema. Kot opremljevalec vem, koliko truda je treba vložiti v pripravo smeri, a to pomeni tudi strošek. Nekaj simboličnih evrov pa, menim, lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti."

Projekt OSP stefan_wraber_projekt_osp_foto_petra_poloncic 
Skupina predanih plezalcev, ki želijo plezališča ohraniti varna, dostopna in urejena, je septembra lani pod okriljem Planinske zveze Slovenije zagnala projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča, ki ga koordinira Štefan Vraber: "Projekt OSP vse obiskovalce plezališč nagovarja k aktivni udeležbi pri njihovi skrbi in ter reševanje težav z lokalnimi skupnostmi bodo zagotovili ohranitev in razvoj plezališč ter brezskrbne plezalne užitke tudi v prihodnosti." V projektu, še dodaja Wraber, poskušajo povezati vsa nacionalna plezališča v enoten sistem vzdrževanja.

Med glavnimi cilji je varnost 
Tehnični vodja projekta OSP je Jurij Ravnik. Ekipi seje kot vodja opremljevalcev pridružil Rajko Zajc, zadnja leta eden aktivnejših slovenskih opremljevalcev smeri, kot del strokovne skupine za opremljanje plezališč pa s svojimi neprecenljivimi izkušnjami in znanjem sodelujejo še Tomo Česen, Vili Guček in Albin Simonič, staroste opremljanja pri nas. “Cilji projekta OSP in sklada plezališč so zagotoviti trajnostni razvoj plezališč, plezalcem še naprej omogočiti njihovo brezplačno in nemoteno uporabo, skrbeti za varnejše plezanje, zmanjšati negativni vpliv plezalcev na naravno okolje in okoliške prebivalce, prav tako pa želimo s primernim plačilom pošteno nagraditi trud opremljevalcev in jih motivirati za preopremljanje dotrajanih smeri," razlaga Štefan Wraber. Več o projektu in možnostih donacije na www.pzs.si. 

Manca Čujež

Fotografiji:
(1) Z vse večjim obiskom plezališč rastejo tudi potrebe
po njihovem vzdrževanju in preopremljanju. (Andrej Trošt)
(2) Štefan Wraber, koordinator projekta OSP. (Petra Polončič)

 

Oznake: ALP, PLE
eXTReMe Tracker