Primorske novice - Ana Cukijati: ... so razmere še zimske
TOLMIN • Z gorskim reševalcem in inštruktorjem Davorinom Žagarjem o pasteh, ki spomladi prežijo na pohodnike
V hribih so razmere še zimske
Pomlad in zgodnje poletje z ugodnimi vremenskimi razmerami vabijo v naravo pohodnike, kolesarje, planince, pa tudi jadralne padalce in zmajarje ter ljubitelje vodnih športov. Tolminski gorski reševalci, ki so lani izvedli 98 intervencij, opozarjajo, da so v gorah še vedno zimske razmere, zato se morajo pohodniki na pot odpraviti s primerno opremo.
Davorin Žagar, ki se je tolminski gorski reševalni službi pridružil leta 1979, že 33 let pa je tamkajšnji inštruktor, pojasni, da imajo gorski reševalci vsako leto opravka z ljudmi, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi v naravi izven urbanega okolja.
Več podhladitev spomladi kot pozimi
“Četudi so v mestih temperature že skoraj podobne poletnim, pa je v hribih še vedno zima. Več podhladitev tako beležimo spomladi in v začetku poletja kot pa pozimi, zato so v teh dneh topla oblačila, kapa in rokavice nepogrešljiv del opreme,” poudari. Ker pa je sonce v gorah zelo močno, prav tako pa njegov odsev v snegu, so obvezna tudi sončna očala in pokrivalo ter zaščitna krema. “Zato naj si pohodniki nikar ne oblačijo majic s kratkimi rokavi, ampak naj izberejo dolge hlače in majico z dolgimi rokavi” doda V nahrhtnik sodita tudi hrana in pijača.
Končuje se obdobje talnih plazov, začenja pa se čas zdrsov, zato Žagar svetuje, naj imajo gorniki s sehpj obvezno cepin in dereze. “Če naletijo le na jezik trdega snega, je lahko to usodno,” opozarja. Spomladi morajo biti pohodniki pozorni tudi na razpoke, ki nastajajo med snegom in stenami, ki se segrevajo in talijo sneg. Zmrzal in plazovi povzročijo, da se sprosti kamenje, ki spomladi pogosto pada s sten. “Čelada je zato tudi obvezen del opreme v strmejših predelih gora,” dodaja Žagar.
Planinske poti spomladi morda niso več takšne, kot so bile pred zimo, ker so jih poškodovali plazovi, zato naj bo tudi njihova uporaba, kot opozarja Žagar, previdna. “Poti, jeklenice in klini so lahko uničeni, zato naj pohodniki nikar ne rinejo v težave, še posebej, če jim niso kos. Prav je, da se pohodniki dobro poznajo, predvsem svojo telesno pripravljenost. Spomladi naj zato začnejo z lažjimi vzponi, šele nato pa naj stopnjujejo zahtevnost vzponov.”
Tudi živali lahko v gorah povzročijo nemalo težav. Kozorogi in gamsi lahko sprožijo padajoče kamenje, še posebej, če jih splašimo. Strupene kače so aktivne takoj, ko se segreje zrak in sneg skopni. Lahko nas pičijo, če jih presenetimo ali nadlegujemo. “Zato pustimo kače pri miru. Alergije na pike os in sršenov ravno tako ogrožajo pohodnike, če so nanje alergični, prav tako lahko povzroči resne zdravstvene težave alergija na cvetni prah. Četudi v dolini določene rastline že odcvetijo, pa je v gorah lahko cvetenje še aktivno,” poudarja Žagar.
Ker pokritost s telefonskim signalom v gorah ni enaka tisti v dolini, gorski reševalci priporočajo, naj ostanejo mobilni telefoni med vzponom zaprti. “Uporabimo jih le tedaj, ko je to nujno.”
Zdrsi med fotografiranjem naravnih lepot
Naš sogovornik se je s sodelavci v preteklosti znašel tudi na številnih zanimivih intervencijah. “Vse več pohodnikov potrebuje našo pomoč na lažjih pohodniških turah, kjer so pogosti padci, zvini in zdrsi, tudi iskanje ustrezne lokacije za fotografiranje lepot narave je lahko njihov vzrok, saj so ti kraji turistično zelo oblegani,” opisuje.
Številne izkušnje so jim v pomoč tudi pri reševanju jadralnih padalcev. “Pri njih so najnevarnejši vzleti. V kolikor pristanejo na drevesih, so večinoma nepoškodovani, v kolikor pa nekontrolirano padejo na tla, so običajno posledice zanje hujše. Zato smo pri reševanju padalcev racionalni. Za reševanje nepoškodovanega padalca z drevesa so dovolj trije ali štirje reševalci, pa tudi čas ni tako pomemben,” razkrije. V takih primerih z drevesa najprej rešijo padalca, nato pa še padalo, za kar porabijo navadno dvakrat več časa. Pri padcih pilota na tla pa se vedno mudi. Zelo dobrodošlo je, če pilot po zasilnem pristanku lahko sporoči, če potrebuje pomoč. “Ko pa pride do nesreč na vodi, tedaj se nam zelo mudi. Minute so lahko odločilne, če je človek pod vodo,” opozarja.
Poleg vsega naštetega se v zadnjem času pogosto hudo poškodujejo tudi gorski kolesarji in tisti, ki se odločijo za adrenalinsko soteskanje. “Do (smrtnih) nesreč pa pride tudi pri delu v gozdu, na lovu in med ribolovom,” sklene Davorin Žagar.
Ana Cukijati