Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zaklad

Vecer.si 22.04.2018
Zaklad v dolini treh kron

 

nedelja, 22. april 2018, ob 12:29, Bruno Fras, ogledov: 579

Sveti MiklavžVečer v nedeljo: … v dolini treh kron. Turki so na kamelah pritovorili k cerkvi sv. Miklavža nad Moravško dolino veliko zlata, ki je še sedaj ...

Stara zgodba pripoveduje, da so Turki nekoč na kamelah pritovorili k cerkvi sv. Miklavža nad Moravsko dolino veliko zlata. Prisilili so štiri kmete, da so jim zlato zakopali na vrhu nekega hriba, od koder se vidi cerkveni prag. Ker so Moravčani Turke pregnali, je zaklad še sedaj zakopan v zemlji. Nekateri ljudje verjamejo, da je to mesto na vrhu Ciclja.

Turki so poleg zlata s seboj prinesli tudi tri vladarske krone. Nekoč se je domačinom celo posrečilo, da so zaklad našli in izkopali, a ker je takrat prišel nekdo mimo in jih ogovoril, se je zlato pogreznilo desetkrat globlje, kot je bilo prej. Ko bodo zaklad ponovno našli, se bo Moravška dolina imenovala Dolina treh kron.
Po nekaterih zgodbah naj bi Turki zasegli zlato v gradu Tuštanj, ki še danes stoji ob vznožju Ciclja. Prerokovano je, da ga bo našel otrok, ki ga bodo zibali v zibelki, narejeni iz smreke, zrasle na tem mestu.
Nekočje graščak iz tuštanjskega gradu že našel vhod, skalnato votlino vrh Ciclja, ki je vodila do neznanskih dragocenosti. Ko pa je tekel domov po hlapce in vaščane, da bi mu pomagali spraviti zaklad domov, je ta izginil. Ko se je vrnil, ni našel ničesar več, ne skrivnostnega vhoda, ne zaklada.

Na grebenu, polnem zakladov
V skrajnem zahodnem delu Posavskega hribovja bomo obiskali dva vrhova, kjer se, če je mogoče verjeti zgodbam, skriva zaklad. Z moravške strani se bomo vzpeli na Sv. Miklavža, na katerem stoji cerkvica, ki je bila posvečena zavetniku nekdanjih savskih brodarjev in splavarjev.
Ob vrnitvi v dolino se zapeljimo še do renesančne graščine Tuštanj v vasi Zgornji Tuštanj, da zaokrožimo zgodbo in preverimo vsa prizorišča iz pripovedke. Do nje nas umeri smerokaz v središču Moravč. Grad Tuštanj omenja že Valvasor, ki piše, da njegova prva omemba sega v leto 1238, gotovo pa je nastal leta 1490, saj je ta letnica izpisana nad vhodnim grajskim portalom. Sredi 19. stoletja je grad prešel v lastništvo domače družine Pirnat, katere potomci so še danes lastniki. Del gradu so v zadnjem času lepo obnovili, v njem pa je ohranjena originalna notranja oprema, lončene peči, stilno pohištvo, stare listine in knjige, klavikord in številni drobni predmeti.

Stoletni platana in lipa
Ob gradu so v drugi polovici 17. stoletja zgradili grajsko kapelo. V njej so ohranjene freske slikarja Franca Jelovška in oltarna slika Janeza Nepomuka, ki je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja iz sredine 19. stoletja. Nasproti vhoda v graščino stoji mogočna 350 let stara platana z obsegom 556 centimetrov. Njena široka, čez dvajset metrov visoka krošnja je menda vidna z velikega dela Moravške doline. Ob bližnjem gospodarskem poslopju raste 400 let stara lipa, ki je bila, žal, večkrat obselcana, delno je tudi votla. Južno od graščine se je nekdaj raztezal park z ribnikom, danes pa sta ohranjena samo še sadovnjak in ribnik.

Izhodišče izleta in opis poti
Z avtoceste Ljubljana-Maribor zavijemo na izvozu za Krtino proti Moravčam in nato v smeri Zagorja. Kmalu za Moravčami zavijemo za Ribče proti vasi Katarija; sledimo oznakam za Sv. Miklavž. Pri Mežnarju, kmetiji odprtih vrat, krenemo proti cerkvici sv. Miklavža, ki je vidna na vzpetini južno od kmetije. Parkiramo na koncu asfaltirane ceste, pri hiši s hišno številko Katarija 9.
Pri tej hiši so žigi Evropske pešpoti - E6, Badjurove krožne poti in Moravšlce planinske poti. Od nje je samo pet minut vzpona do cerkvice sv. Miklavža, kjer se odpre razgled na zasavsko stran, Kamniško-Savinjske Alpe in bližnjo Moravlco dolino z Limbarsko goro, 773 m. Zahodno je pred nami poraščen kopasti vrh Ciclja. Spustimo se nazaj do hiše, od katere pelje proti zahodu označena pot na Cicelj. Gremo čez travnik, mimo lovske opazovalnice in nato v gozd, kjer se pot začne vzpenjati.
Hodimo izmenično po gozdni poti in kolovozu. Vzpnemo se na prvi vrh Ciclja, kjer je lepa jasa s sadnim drevjem in razgledom na moravško stran. Primeren kotiček, da še enkrat preberemo pripovedko o zakladu, ki naj bi bil tod zakopan! Vendar poti še ni konec. Kolovoz se spremeni v razgibano gozdno pot, ki se sprva celo spusti, nato pa vije po ozkem grebenu. Da smo dosegli drugi, nižji vrh Ciclja, 819 m, vemo šele takrat, ko pridemo do skrinjice z žigom Moravške planinske poti in do počivališča. Ta vrh ni prav nič razgleden, zato bo za pripovedovanje verjetno primernejši prvi, razglednejši vrh ali pa Sv. Miklavž. Vrnemo se po isti poti. (Pravljične poti Slovenije; Sidarta)

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker