"zmagalec Triglavske stene" je umrl na današnji dan (10. aprila) leta 1935
Dr. Henrik Tuma (1858–1935) je ena izmed najbolj prepoznavnih predvojnih alpinističnih osebnosti pri nas in ga prištevamo med naše prve alpiniste. V svojem znanstvenemu preučevanju gora se je osredotočal na imena gora in krajev našega alpskega sveta ter postavil temelje raziskovanju zemljepisnih imen. Imena je začel zbirati že pred letom 1910, ko je Slovenski matici ponudil v objavo knjigo Poliške in Viške skupine iz koroško-italijanskih mejnih Alp. Delo je kasneje razširil na celotne Julijske Alpe in leta 1929 je tako izšla knjiga Imenoslovje Julijskih Alp, pred smrtjo pa je objavil še Pomen in razvoj alpinizma. Po njegovi smrti so bili objavljeni njegovi spomini, pisma in spisi.
Alpinističnih veščin se je naučil med študijem na Dunaju od nemških vodnikov. Šele po letu 1902 se je navdušil za organizirano planinstvo in je postal član številnih društev, med drugim tudi SPD, od leta 1926 je bil aktiven član TK Skala. Ko je v dvajsetih letih prišlo do razhajanj in različnih pogledov na alpinizem med Slovenskim planinskim društvom in TK Skala, se je dr. Tuma postavil na stran mladih plezalcev in zagovarjal njihova drzna dejanja.
Do leta 1907, ko je začel sistematično raziskovati Julijske A1pe, se je povzpel na številne vrhove Karavank, Julijskih in Karnijskih Alp, prehodil del Ogrske in Karpatov, Furlanijo in Rezijo, Istro in Kras. Na težavnejše ture je hodil v spremstvu najboljših slovenskih vodnikov, za njegov prvi alpinistični vzpon velja severna stena Mojstrovke leta 1884. Za Valentinom Staničem je bil prvi alpinist, ki je se je na Kanin in bohinjske gore povzpel pozimi. Za njegov najpomembnejši podvig velja vzpon prek Triglavske severne stene leta 1910, ki ga je opravil v spremstvu vodnika Jožeta Komaca – Pavra in sicer v liniji današnje Slovenske smeri. To je bil 13. vzpon preko Triglavske severne stene.
Domačin – zmagalec Triglavske stene
Dne 29. avgusta je naš veleturist in neumorni sotrudnik Dr. H. Tuma v pičlih šestih urah, vštevši počitek preplezal glasovito severno Triglavsko steno, in sicer ne samo njo, ampak se je z nje popel po razeh naravnost na vrh Triglava. S tem je prekosil dosedanje tuje zmagalce stene in dosegel rekord, ki mu ga ne bo zlepa kdo izvil. – V imenu slovenskega planinstva mu iskreno čestitamo."(Planinski vestnik 1910: 191).
Tuma kot plezalec po današnjih merilih ni presegel tretje težavnostne stopnje, bil pa je prvi na mnogih grebenih in v plezalnih smereh. Seznam njegovih prvih pristopov je zelo obsežen, saj lahko danes plezamo Tumove smeri v Jerebici, Velikem vrhu (Rombon), Loški steni, Velikem Špičju, Triglavu, Mojstrovki, Kanjavcu, Bavškem Grintavcu in drugod.
Vir in fotografija: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.