Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Suho ruševje

Silvo Baznik: Po tridnevnem poležavanju zaradi nadležnega virusa greva s prijateljem na turno smuko pod ostenje Vrtače.

Snega vse do parkirišča na Ljubelju pravzaprav ni. Svoj jekleni konjiček umestiva med kopico parkiranih in smukneva v smučarske čevlje. Nahrbtnika na ramena, smuči v roke in stopiva do snega.

Pridruživa se kopici turnih smučarjev in pešakov in po ozkem zasneženem traku stopiva v klanec. Po dobrih petdesetih metrih se snežna zaplata razširi skoraj na vso širino nekdanjega smučišča in ko se le ta združi z levo potjo iz gozda, je snega dovolj za vzpon in smučanje navzdol. Sneg je še malce poledenel, a sonce ga je že dodobra osvetlilo in kasneje ga bo ojužilo. Prvi smučarji se že vračajo, ko midva šele stopava proti Vrtači. Ker je sneg trd, greva na preskrbovalno pot in se pridruživa predhodnikom. Snega na poti ni veliko, saj so pot plužili. Dovolj ga je za vzpon in premalo za smuko. Višje se pridruživa pohodnikom, ki so šli po pobočju nekdanjega smučišča. Lepo so vidne sledi vzpona na Begunjščico kot tudi nekaj plazovin na Šentanskem plazu.

Virusi so močnejši od ljudi, kaj kmalu ugotovim, ko me prijatelj prijazno vsake toliko časa počaka, da se mu pridružim. No, časa imava na pretek in tako v počasnem ritmu prikorakava na prelom pobočja nad kočo na Zelenici. Pri koči je prava sončna plaža. Veliko obiskovalcev je na ležalnikih in se predajajo sončnim žarkom, drugi za mizo ob pijači in jedači kramljajo in tretji se vzpenjajo na Triangel in na vršno pobočje Zelenice. Stopiva okoli koče, se povzpneva in občudujeva okoliške gore ter jih ujameva v objektiv fotoaparata. Prekoračiva smučišče in po ali ob markirani poti z nekaj vzpona in spusta greva v smeri Vrtače. Pred nama in za nama pa kopica turnih smučarjev. Po nekaj minutah sva pri izteku doline Suhega ruševja in prvi postanek narediva pri velikem balvanu. Visoko nad nami preletava helikopter in se nato nekje izgubi. Sneg je trd in za lažje vzpenjanje natakneva na smuči srenače. Tako bova lahko bolj direktno hodila po strmem pobočju in tako tudi storiva. Ruševje je globoko pod snegom in dolina ima še zajetno plast snega, ki se na meliščih Vrtače in grebena Na Možeh do Palca tanjša in ponekod iz snega kukajo že male a neprijetne kamnite mine. Na vrhu prvega pobočja se odpre široka dolina, po kateri s prečenjem pobočja pod Vrtačo nadaljujeva svoj pohod. Že nekaj smučarjev je prismučalo mimo, a še več jih je na obzorju. Korak sledi koraku, počasi pridobivava na višini in pred nama je mejni greben in Žleb na višini 1916 m med Zelenjakom in Palcem. Usmeriva se levo na strmejše vzhodno pobočje Vrtače, opazujeva smučanje z Vrtače in se pomikava proti grebenu pod strmim ostenjem Vrtače, ki je najin cilj in cilj marsikaterega današnjega smučarja.

Po slabih treh urah vzpona se ustaviva nekaj deset višinskih metrov višje od Žleba pod strmim ostenjem, od koder pogled seže na sosednji Kozjak. Na Zelenjak se vzpenjata turna smučarja s smučmi na nahrbtnikih, na Palcu trenutno ni nikogar. Za grebenom Na Možeh so vidni vrhovi Košute in za njimi vršaci Kamniško-Savinjskih Alp. Sonce sije, a veter poskrbi, da se toplo oblečeva preden narediva kratek odmor za okrepčilo in pripravo na smučanje. Danes je vzpon po Suhem ruševju prava promenada in med kopico obiskovalcev sva tudi midva. Ne ostaneva dolgo na izhodišču smuke. Pospraviva srenače in kože, zategneva vezi na čevljih in stopiva na smuči. Smučanje po trdem in ponekod ojuženem snegu je prava aprilska pravljica. Hitro izgubljava višino, nadaljujeva s prečenjem pobočja in z dobrim izborom brez nepotrebnega napora prismučava na plato, kjer se dolina strmo prevesi proti Zelenici. Drživa se desno in smučava nad balvani južno v gozd, kjer nekajkrat prečiva grapice in izbirava odprte strmine za solidno smuko, ki naju končno pripelje do spodnje vlečnice na Zelenici, kjer sestopiva s smuči. Ne da se nama natikati kož in zato smuči romajo v roke, sprostiva vezi na čevljih in stopiva navkreber.

Na vrhu vzpetine nad kočo pa sva zopet na smučeh. Še nekaj fotografij in sledi smučanje do koče, kjer je še vedno veliko obiskovalcev. Nekaj korakov navkreber in zopet smučava. Tokrat pred plazovino greva navzdol, jo obsmučava in nadaljujeva z rahlim spustom na prelom proti koči Vrtače. Zavoj sledi zavoju in že greva mimo koče srečajoč številne obiskovalce Zelenice. Bolj se bližava Ljubelju, manj je snega. Tokrat jo ubereva po sledeh predhodnikov preko manjše plazovine in preko komaj zasneženega melišča do dna, kjer se smučanje konča pred nekdanjim hotelom.

S smučmi v rokah narediva zadnje korake do parkirišča, kjer roma smučarska oprema v prtljažnik, midva na sedeže in že voziva proti Tržiču, kjer sledi postanek ob pijači in besedi.

   
   
   
   
   
   
   

 

1 komentarjev na članku "Suho ruševje"

Franci Savenc,

Silvotov naslov: Suho ruševje - pod ostenjem Vrtače = skrajšan

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti