Odšel je velik ljubitelj gorskega sveta, starosta Planinskega društva Trbovlje, vesten zapisovalec vsega
... dogajanja v društvu in Trbovljah, pravi planinski zanesenjak in prijatelj, dober mož in skrben oče. Skratka odšel je človek z veliko začetnico, ki je imel rad hribe, svoje Trbovlje in njegove prebivalce, rudarski stan in svojo družino. O tem je veliko pisal v svojih knjigah, ki so za društvo in Trbovlje prava zakladnica informacij.
Z veliko bolečino v srcu in globoko žalostjo, smo planinke in planinci Planinskega društva Trbovlje, sprejeli kruto resnico, da nas je za vedno zapustil naš priljubljen in spoštovan zaslužni odbornik in častni član Tine Lenarčič. Njegov stol v društveni pisarni bo ostal za vedno prazen. Izgubili smo vzornika in steber, na katerega smo se lahko v stiski vedno naslonili. Bil je tudi neprecenljiv vir informacij o delu in zgodovini društva, od njegovih začetkov do danes. V zadnjih letih je bil sinonim sedaj pa je postal legenda Planinskega društva Trbovlje.
Tine se je rodil 4. novembra 1924, kot osmi otrok v številni rudarski družini. Šolal se je v Trbovljah, se zaposlil na Rudniku Trbovlje in doštudiral ob delu.
Planinstvu se je zapisal že v svojih dijaških letih, ko je leta 1938, na takratni meščanski šoli, s štirinajstimi leti, postal član mladinskega odseka takratnega Slovenskega planinskega društva, podružnice Trbovlje. Planinstvu je nato ostal zvest vse do konca življenja, to je polnih 80 let. Vsako leto, do smrti je plačeval članarino za celo družino.
Ljubezen do narave in gora je vseskozi delil s svojimi najbližjimi. Z ženo, tudi planinsko mentorico, je več kot 25 let, vodil izlete in širil planinski duh med mladimi planinci na takratnih osnovnih šolah. Med njimi sta bila tudi njegova sinova Marko in Matevž, ki sta kasneje kot planinska vodnika in alpinista dosegala, za tisti čas, vrhunske rezultate v gorah na Grenlandiji in v Patagoniji v Južni Ameriki.
Leta 1948 je bil pobudnik za ustanovitev alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Trbovlje in nato 7 let tudi sam aktiven plezalec. Po opravljenem izpitu za planinskega vodnika in alpinista je samostojno organiziral in vodil več sto skupinskih izletov. Mentoricam v vrtcih in na osnovnih šolah je pomagal pri izvedbi več kot 200 izletov v bližnje in oddaljenejše hribe. Opravil je tudi izpit za gorskega stražarja oziroma varuha gorske narave. Vse svoje znanje in izkušnje je delil tudi na društvenih planinskih taborih, planinskih šolah in predavanjih.
Razen rekreacijske hoje v hribe, vodenja izletov in izobraževanja mladih planincev, je bil Tine zelo aktiven tudi v različnih organih društva. Polnih 34 let je bil zelo dejaven tajnik društva, 5 let načelnik markacijskega odseka, 11 let načelnik kulturno-propagandnega odseka, 8 let predsednik nadzornega odbora in preko 60 let član Upravnega odbora.
Med svojim obsežnim delom na področju planinstva je, po drugi svetovni vojni, pomagal pri ustanavljanju planinskih društev v sosednjih občinah Hrastniku in Krškem leta 1948, Radečah leta 1951 in pri ustanovitvi sosedskega društva Kum leta 1950.
Leta 1948 je bil pobudnik in soustanovitelj Koordinacijskega odbora zasavskih planinskih društev, ki je nato leta 1975 prerasel v sedanji Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev.
Leta 1952 je bil eden od pobudnikov in član odbora za izgradnjo zasavske planinske koče na Prehodavcih.
Tine je bil tudi pobudnik in soorganizator, danes zelo priljubljene, Zasavske planinske poti od Kumrovca do Kuma. Bil je avtor njenega zaščitnega znaka in pisec zgodovine njenega nastajanja.
Leta 1995 je bil med pobudniki in soustanovitelj Planinske sekcije pri Društvu upokojencev Trbovlje, ki jo je nato dolgo in uspešno vodil tudi naš vodnik Vinko Pfeifer in ki deluje še danes.
V različnih planinskih in drugih revijah, časopisih, radiu in televiziji, je objavljal članke o dejavnosti in društvenih prireditvah v PD Trbovlje. Pri tem je sodeloval tudi z drugimi društvi, lokalnimi ustanovami, založbami in medijskimi hišami ter pisci priročnikov in vodnikov po planinskih poteh v Zasavju in Sloveniji. Članke je pisal tudi za Obvestila PZS in Planinski vestnik. O zgodovini društva pa je pisal v njegovih dveh knjigah in sicer »60 let planinstva v Trbovljah« iz leta 1973 in »Mrzlica, savinjski in knapovski Triglav« iz leta 1999.
Že kot mlad planinec je leta 1946 sodeloval pri gradnji planinske koče na Mrzlici in njene depandanse leta 1950. Prav tako je bil član gradbenega odbora za izgradnjo sedanje koče v letih 1961-1963. Sodeloval je tudi pri prestavitvi Poldetove koče na današnjo lokacijo na Štorovem travnik. Pomagal je pri izgradnji električnega voda iz Čeč na Mrzlico in izgradnji ceste iz Podmeje na Mrzlico, leta 1961.
Za svoje res plodovito in ustvarjalno delo na področju planinstva v Zasavju in Sloveniji je prejel najvišja društvena priznanja, priznanja Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev in najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije, to je spominsko plaketo in svečano listino. Za delo v planinstvu je prejel tudi Bloudkovo zlato značko, srebrni in zlati znak Planinske zveze Jugoslavije in najvišja priznanja občine Trbovlje.
Razen na področju planinstva, je bil Tine Lenarčič zelo aktiven tudi na področju turizma in hortikulture ter na več področjih kulturne dejavnosti. Že v Osnovni in meščanski šoli je recitiral poezijo in bral prozo na šolskih proslavah, bil član šolskega pevskega zbora in član igralske skupine. Po vojni pa se je vključeval v ponovno oživitev gledališča, pevskih zborov, delavske godbe, knjižnice in drugih kulturnih institucij. Bil je član gradbenega odbora za izgradnjo osrednjega kulturnega hrama v Trbovljah, to je Delavskega doma in zelo angažiran član Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Trbovlje. Bil je pobudnik za ustanovitev sekcije likovnih samorastnikov oziroma društva likovnih umetnikov RELIK Trbovlje ter kar 27 let njegov aktiven podpredsednik in častni član. V okviru Društva upokojencev je bil zelo ustvarjalen v sekciji Literarni prijatelji in dolgoletni tajnik Solidarnostnega posmrtninskega sklada. Napisal je preko 20 knjig, društvenih kronik, zbornikov, brošur in na stotine člankov o življenju in delu preprostih ljudi in aktivistov iz področji koder je tudi sam deloval. Za njegovo vsestransko delo, na različnih področjih, je bil Tine Lenarčič imenovan za častnega občana Občine Trbovlje.
Tine je bil velik domoljub in Trboveljčan. V društvu pa smo ga poznali kot, z dušo in srcem zapriseženega planinca in ljubitelja narave na sploh. Bil je skromen, izredno deloven in odgovoren. Nase je prevzemal zahtevna dela in pomagal tudi drugim s koristnimi nasveti. Bil je živ leksikon in zato te nikoli ni pustil brez odgovora. Bil je dober tovariš in svetel vzor planinskega prijateljstva. Rad se je pogovarjal, znal pa se je tudi pozabavati in poveseliti.
Ob tej priliki se mu želimo zahvaliti, za njegov res obsežen prispevek k uspešnemu delovanju Planinskega društva Trbovlje in širjenju planinske kulture v Zasavju in Sloveniji. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu, njegova literarna dela pa ga bodo ohranjala v spominu še mnogih generacij.
Bojan Gorjup