med Strugom in Vevnico so 2. marca letos presmučali trije furlanski alpinisti
Drugega marca letos, so trije furlanski plezalci s smučmi na hrbtu preplezali to zimo pogosto obiskano smer, ki poteka po grapi med Strugom in Vevnico. Nato so po smeri vzpona opravili (verjetno) prvi spust na smučeh; čez navpičen skok v spodnji polovici smeri, visok trideset metrov, so opravili spust po vrvi.
Smučali so Davide Limongi, Enrico Mosetti in Zeno Cecon, 2. marca 2018 in spust ocenili: 45-55° (30 m spust po vrvi).
Opis smeri in podatki prvih ponovitev:
Severna grapa, V–/III, 450 m, 3 h
Prv. Gabriella Cernuschi, Mario Premuda, 9. 8. 1931
1. P: Edvige Musch, Olga in Virgilio Zuani, 17. 8. 1935
1. ZP: Mirjam Bizjak, Milan Velikonja, 19. 3. 1986
2. ZP: Gregor Kresal, Matjaž Kandus, Dejan Ogrinec, 5. 3. 1993 (III/4+, 90/75°, 40–65°, 5 h)
Ponovitev v sestopu: Filip Bence, 19. 8. 1990
Smer vstopi ob izteku grape vrh visokega melišča (snežišča) med Vevnico in Strugom in poteka po globoki, večino leta zasneženi grapi, ki na levi obroblja severno steno in pripelje na Belopeško škrbino/Forca di Fusine severno pod vrhom Vevnice. Težavnost je odvisna od snežnih razmer. Redko obiskana smer je vabljivejša pozimi, ko jo lahko v celoti preplezamo po dnu grape (poletna varianta se v spodnjem delu grapi izogne po desni). Od koče Zacchi 1.30 h.
Opis: Poletna smer obide kaminasti začetek grape po rebri na desni, nato pa preči v grapo. Prvo in tretjo zagozdeno skalo (ta prehod je najtežji, V-) obplezamo po levi, drugo pa premagamo kar naravnost. Preostanek smeri plezamo po bolj ali manj strmem snegu. Seveda je tudi poleti obvezna ledna oprema. Grapa pripelje na Belopeško škrbino 150 m severno pod vrhom.
Zimska smer se vseskozi drži grape s ključnim mestom na samem vstopu (90°). Pozimi je najbolje sestopiti kar po grapi.
Pripravil: Peter Podgornik
Fotografije: arhiv Enrico Mosetti