INTERVJU - Maja Fister: Mala Poštast Mici, tista Gorenjka, ki je noro zaljubljena v gore
Tokrat smo klepetali z Andrejo Jakopič, Gorenjko, ki je skoraj nihče ne pokliče po tem imenu. Raje je Mala Poštast Mici, tista Mici, ki nas na Instagramu vsakič znova navduši z osupljivimi fotografijami trenutno zasneženih gora.
Andreja je večinoma kar Deja oziroma Mici. Je jesenski otrok z Gorenjske, ki kruh služi kot pravnica v visokotehnološkem podjetju v Ljubljani. V prostem času rada razgraja po svetu in diha gorski zrak. Obožuje nova obzorja, modre ledenike, zasnežene smreke in črno kavo, njen Instagram profil pa je eden tistih, ki nam daje navdih, da se skotalimo z domače zofe in gremo v svet – najraje v hribe!
O vrhovih, fotografiranju le-teh in tem, da so gore in ljubezen do njih Gorenjcem že zapisani v genih, smo poklepetali v tokratnem Vandraj intervjuju.
Od kod ljubezen do gorskih vrhov?
Večkrat se rada pošalim, da imamo Gorenjci ljubezen do narave in gora zapisano že v svojih genih. Ko sem bila mlajša, me je bilo treba večkrat “zvleči” v hribe, sedaj pa velikokrat slišim: “Ali ne bi raje malo doma počivala?” (smeh)
Kakšne podobe najpogosteje lovite v objektiv?
Zelo redko kaj lovim, ker potem običajno nič ne ujamem (smeh). Raje vse prepustim naključju in na lokaciji, na kateri se nahajam, glede na dane razmere fotografiram tisto, kar me takrat najbolj prevzame. Kadar grem v hribe, so to utrinki s poti: okoliški vrhovi, rože, drevesa, reke, jezera in pa seveda ljudje, ki so z mano. Veliko je odvisno tudi od mojega počutja in motivacije. Včasih preprosto raje uživam v trenutku in pustim fotoaparat v nahrbtniku.
Kaj pri fotografiji vas najbolj navdušuje in kaj vas je potegnilo v njen svet?
Fotografijo obožujem že od malih nog. V osnovni šoli sem celo potihem upala, da bo to nekoč moj poklic, pa me je odneslo čisto v druge vode. Pri fotografiji me navdušuje predvsem to, da včasih lahko pove, kar besede ne morejo. Je način opazovanja, zaznavanja in izražanja. Popelje nas v trenutek iz preteklosti, ki smo ga z njo ujeli in obudi naše takratne občutke. V prihodnje si ponovno želim več fotografirati z analognim fotoaparatom, saj so nas digitalni fotoaparati kar malo “razvadili”, ker dajejo praktično neomejene možnosti glede števila fotografij. Takoj lahko preveriš, kakšno fotografijo si naredil in če nisi zadovoljen, lahko narediš novo. Pri filmu tega ni. Poleg tega pogrešam tisto pričakovanje, ki te prevzame, ko film neseš v razvijanje in potem nekaj časa čakaš, da končno vidiš svoje izdelke.
Od kod se je vzel hashtag #AnkerAnbenga?
Ideja se je porodila pred dobrim letom na eni izmed skupnih tur s prijatelji. Če se prav spomnim, smo po prvem jesenskem sneženju še pred sončnim vzhodom “gazili” proti Kompoteli v Kamniško-Savinjskih Alpah in uživali v dejstvu, da smo lahko sami in v miru, obkroženi z belimi vrhovi, pozdravili nov dan.
Top tri najbolj fotogenične gorske destinacije v Sloveniji?
Vse, kar se nahaja levo in desno na relaciji jezero Jasna – prelaz Vršič. Verjemite, gre za več kot samo tri destinacije (smeh).
Katere destinacije po svetu so na seznamu želja, ki jih želite ujeti?
Definitivno si ponovno želim obiskati Nepal, zelo visoko na seznamu želja so še Islandija, Aljaska, Peru, Bolivija, Čile in Pakistan.
Vaše delo na Instagramu spremlja skoraj 13 tisoč sledilcev. Kaj je ključno za grajenje uspešnega profila z odzivno bazo sledilcev?
O tem nikoli nisem preveč razmišljala. Instagram profil imam že od leta 2012. Sprva se je na njem znašlo marsikaj, nato pa je vse bolj začela prevladovati gorska tematika. Mogoče je razlog ravno v tem, da je bil moj profil v času, ko Instagram v Sloveniji še ni bil tako popularen, eden prvih s tako vsebino. K njegovi prepoznavnosti zagotovo pripomore tudi kvaliteta fotografij in seveda motivi na njih. In verjetno dejstvo, da se ne jemljem preveč resno.