Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Snežnik

Silvo Baznik: Na pustno nedeljo se odpravimo iz Ljubljane na zasneženi Snežnik. 

Po skoraj dveh urah vožnje ustavimo avtomobila na mrzlih Sviščakih, kjer je komaj kaj prostora ob cesti, ki je polna parkiranih vozil. Snega je veliko, vrhovi dreves se majejo v sunkih vetra in dobro oblečeni stopimo na smuči in pričnemo turnosmučarsko pot.

Mimo vikendov stopimo na markirano pot in gremo po gazi pešakov in po smučinah predhodnikov. Kmalu srečamo prva turna smučarja, ki se že vračata, mi pa prehitimo kolono pešakov in se vzpenjamo in spuščamo skozi gozd. Gremo mimo oznake, ki oznanja, da je dom na Snežniku odprt in pri naslednji oznaki izvemo, da je do vrha še ura hoda. Kljub vetru v višinah hodimo v zavetrju in čeprav je mraz romajo zgornja oblačila v nahrbtnik.

Nadaljujemo vzpon in se pred izhodom na odprto pobočje vrhov pred Snežnikom ustavimo in dobro oblečemo, da nas ne bo prepihalo. Brezrokavnik zamenjam z anorakom, na glavo poveznem še drugo kapo, oblečem enopalčne rokavice in tako zaščiten stopim za prijatelji, ki so se malce oddaljili. Zajamejo nas sunki vetra, ki nosi oblake in jih spušča na pobočje Velikega Snežnika, ki je skrit za njihovo meglico, le Mali Snežnik se koplje v soncu. Pohodna pot je prava promenada. Koloni pohodnikov se vije po njej v smeri vrha in z njega. Z nekaj upora vetra se premikamo naprej malce nad peš potjo in se približujemo pobočju Malega Snežnika. Nekaj smučarjev se spušča s pobočja, mi pa dosežemo sedlo med obema vrhovoma, kjer zastanemo in sledi dogovor, kaj storiti.

Odločimo, da ne bomo nadaljevali vzpon v megleno pobočje temveč odsmučali do gozda in v dolino. Pripravimo vse potrebno za smučanje in gremo. Smučamo po trdem, deloma poledenelem in od vetra napihanem snegu. Veter nam brije v hrbet, pospešuje smučanje in tako smo hitro na izravnavi nad gozdom, kjer se sneg popolnoma spremeni. V hipu smo na rahli skorji, ki ne moti in se malce nižje spremeni v globok prhki sneg, kjer je smučanje ena sama poezija. Smuči odrivajo sneg v zavojih, vodimo jih med drevesi, nad kotanjami z lepimi spusti v globino, dvigi iz njih v nove in nove zavoje. Prečimo gozdno cesto, se spustimo po pobočju gozda v območje gostega mladega drevja in se ustavimo na izravnavi, kjer bi se morali s prestopanjem povzpeti na greben.

Naredimo odmor in nato pritrdimo kože na smuči, nekaj oblačil roma v nahrbtnike in že smo na povratku. Hodim kar se da naravnost navzgor in prijatelji za menoj, a ko je strmina le prehuda, vzpon nadaljujemo v prestopanju levo desno in pred izhodom na zgornji plato ponovno oblečemo topla oblačila in zavarujemo oči pred snegom, ki ga nosi veter. Počasi se bližamo mestu, od koder smo odsmučali in pogledujemo proti vrhu Snežnika, kjer vztrajajo oblaki, ki jih nosi veter. Sem ter tja ugledamo vršnje pobočje gore in tokrat nadaljujemo vzpon. Za vsak slučaj nataknem na smuči še srenače in hodim za prijatelji proti vrhu. Pri zavetišču Draga Karolija odvijem na vrh in se pridružim prijateljem ter poprosim pohodnika, da naredi skupinsko fotografijo. Ker piha, ne ostanemo na vrhu, temveč se spustimo do zavetišča in v zavetrju naredimo odmor ter se pripravimo na smučanje.

Korak, dva, odriv s palicama in že smučam za prijatelji. Sneg je po večini trd, a ne poledenel, le zastrugi snega malce popestirjo spust na sedelce. Kolone pohodnikov pa se še vedno vijejo po gazi. Smučamo kar se da tako, da ne izgubljamo višino in prismučamo pod gole skale, od koder se spustimo navzdol do vstopa v gozd. Tudi sedaj smučamo po odličnem snegu v bližini naših predhodnih smučin in ustavimo med številnimi mladimi drevesi, kjer je potrebno nekaj spretnosti pri vijuganju med njimi. Tokrat se povzpnemo s prestopanjem na greben, ugledamo zelo strm breg in se odločimo za nadaljevanje smučanja po nedotanjenem snegu kolovoza. Z rahlim vijuganjem blažimo hitrost spusta in se ustavimo na delu, kjer je zapadli sneg upognil mlada drevesa ob kolovozu in naredil pregrade. Nekaj vej in stebel dreves potegnemo iz snega, druga prestopimo in nato nadaljujemo smuko navzdol več ali manj v stilu alpske smuke in tako prispemo do ravnice v Grdi dragi, kjer table kažejo smeri za Mašun, Snežno mati božjo, Snežnik in Sviščake, ki je sedaj naš cilj.

Ponovno prilepimo kože na smuči in stopimo v kolesnice na cesti ter se po njej vrnemo na Sviščake. Ustavimo se pri planinski koči, kjer posedemo za prazno mizo, naročimo pijačo in se prepustimo še kulinariki doma. Sonce počasi tone za vrhove dreves in postaja hladno. Naredili smo turo v dolžini 14.7 km z višinsko razliko 1021 m. Oprtamo nahrbtnike in s smučmi v rokah naredimo zadnjih sto metrov do parkiranih avtomobilov, kjer pospravimo smučarsko opremo in se preobujemo.

Stopimo v avtomobile in odpeljemo z mrzlih Sviščakov. V Ilirski Bistrici zaradi pustnega rajanja uberemo drugo smer in preko Knežaka se vrnemo v Pivko in pri Postojni zapeljemo na avtocesto. Vožnja na sovoznikovem sedežu me počasi uspava in dremajoč zasanjam prijetno polzenje vodnih kapljic po utrujenem telesu...
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti