Večer, V soboto - Nina Ambrož: Ni snega. Ni povezanosti. Ni reklame. Komaj preživijo
Kako ob neugodnih klimatskih razmerah, odsotnosti močnega, resnega ponudnika turističnih storitev in slabem servisu države vozijo turistični akterji na Mariborskem Pohorju.
/.../ Pohorje, pogorje v severovzhodni Sloveniji, 50 kilometrov dolgo in 20 kilometrov široko. Razdeljeno je na mariborski del, zreški z Roglo pa na Slovenjgraško in Ribniško Pohorje. Biser, zaklad, potencial pravijo. Ne le naravni, tudi gospodarski, turistični. A biseri se polirajo, zakladi se skrbno varujejo in z njimi se ponaša, potenciali se razvijajo. Z ničimer od tega se na Mariborskem Pohorju, ki obsega štiri občine (Maribor, Hoče - Slivnica, Slovenska Bistrica in Ruše), ni mogoče resno pohvaliti že nekaj let. Pohorje biča sivina, pogreznjeno je v stagnacijo, kar zadeva upravljanje in strategijo …
/.../ Robert Jeršič, vodja hotela Tisa, ki je v lasti Telekoma Slovenije ter ima 65 osnovnih in 17 pomožnih ležišč, znano pa je po pohorski omleti, sladici, ki si jo je izmislil Tisin kuhar, potoži, da se zato, ker ni prave zime, letos utapljajo v odpovedih gostov: /.../ "Ljudje bi prišli smučat, vendar ni snega. Poleg smučanja je na Pohorju veliko možnosti za kolesarjenje in pohodništvo, zanimive so tudi znamenitosti, kot so slap Skalca, panorama Maribora in razgledni stolp. Vendar pozimi najbolj vleče smučarija." Jeršič ugotavlja, da letna sezona na Pohorju postaja močnejša kot zimska.
''Iščemo alternative. Medtem ko so planinske poti označene in obstajajo posebni planinski zemljevidni, za pohodne poti ni zemljevida. To je velik problem," izpostavi vodja hotela Tisa in naguba čelo, ko išče rešitev. "Vsi skupaj bi morali propagirati eno destinacijo Pohorje in ponuditi več vsebin," meni Jeršič in kot ključni problem navaja pomanjkanje združevanja in skupne promocije.
/.../ Vlado Hötzl, ki je v začetku januarja od Marproma v (pod)najem vzel Kočo, se med našim obiskom spretno vrti med obračanjem dunajskih zrezkov v kuhinji in strežbo ričeta, jote in domačih njokov. Na terasi dlje časa zaprte Koče je prostora za 120 ljudi, v notranjosti za vsaj 70. Iz zvočnikov pomenljivo nabija komad z besedilom Prijatelj, ustavi se, nazdravi in hiti počasi. "Zelo slabo gre, ni smučarjev. Ker je odpadla Zlata lisica, ljudje mislijo, da na Pohorju ni nič snega in da ni smuke. Hoteli in apartmaji so prazni in to se pozna tudi pri nas," namigne na multiplikativne učinke, ki jih prinaša turizem. "Počasi bo šlo, z reklamo od ust do ust, ker je najboljša. Napovedanih imamo nekaj skupin za praznovanja. Moram pa se povezati tudi s TIC-em in občino Maribor, naj pošljejo avtobuse Kitajcev na Pohorje, ko pridejo," duhovito pomežikne Hötzl.
/.../ Zagnanost nikoli ne usahne tudi Maksimiljanu Klančniku, vodji Ruške koče Planinskega društva Ruše, ki ima 30 postelj na skupnih ležiščih in 50 ležišč v depandansi višjega standarda. Njihova zasedenost je 80-odstotna. "Prehodnih gostov je malo, šole v naravi so, vikendi so dobro obiskani. Ob nedeljah koča poka po šivih. Polovica je izletnikov, ki pridejo zaradi vzdušja, polovica je smučarjev. Glede na razmere smo še kar zadovoljni," pravi Klančnik, na Pohorju aktiven že 32 let, ki meni, da je Pohorje pozabilo, zanemarilo hrvaške turiste. Ruško kočo poleti obišče za 50 odstotkov več individualnih gostov kot pozimi, ugotavlja, tako ni dvoma, da Pohorje postaja letni center in ne več primarno, izključno zimski.
/.../ "Največ je gostov, ki so srednje in starejše starosti, pripeljejo se z avti in bi si na primer Osankarico in bolnišnico Jesen ogledali s čim manj pešačenja, vendar je problem cesta, ki je v državni lasti in ni urejena." Druga težava Pohorja je slaba promocija kot ene in enotne destinacije, tretja zastarela žičniška infrastruktura, je prepričan Maksimiljan Klančnik. Dokler se župani štirih občin ne bodo združili in vedeli, kaj želimo s Pohorjem, bo stanje klavrno."
Nina Ambrož
Na fotografijah: Robert Jeršič, hotel Tisa,
in Maksimiljan Klančnik, Ruška koča.
(Povzetek članka. Celoten je objavljen v prilogi Večera V soboto, 3.2.2018)