Kibubazin - Letošnja, s snegom bogata sezona kar vabi k turnemu smučanju tudi tiste, ki tega še niste poskusili. Vas zanima, zakaj?
Ker odpira nova obzorja
Turne smuči dajejo najnaravnejšo vstopnico za zasneženo visokogorje - gaziti peš je namreč hudičevo naporno, krplje se na vseh terenih ne obnesejo. S smučmi in kožami na njih pa se je razmeroma enostavno vzpenjati tudi po celem snegu, da ne omenjamo spusta … Visokogorje se s tem na široko odpre in nič več se ni treba ozirati le po preverjenih ciljih. Sezona pa je dolga - od prvega snega, kadar koli že blagovoli pasti, pa do zadnjih snežnih jezikov, ki lahko sežejo še pozno v junij.
Ker je samotno
No, ne vedno in povsod. Na najbolj priljubljenih turnosmučarskih vrhovih imamo včasih občutek, kot smo na plaži na Krvavcu. Pa vendarle - statistično gledano je število turnih smučarjev še vedno bistveno manjše kot pohodnikov v kopnem, tako da ko zavijemo malo stran, za rob, kjer so poleti ruševnata prostranstva spremenjena v belo gorsko puščavo, smo naenkrat sami sredi kraljestva miru in tišine. Vse, kar slišimo, so blagi zvoke naših smuči in neumoren pritisk sončnih žarkov. Poezija?
Ker daje poseben občutek zmagoslavja
Hoditi s smučmi ni čisto lahkotno početje. Vsaka smučka ima svojo kilažo, potem so tu še vez in turnosmučarski čevelj, ki je okornejši in težji od gojzarja, in še vsa ostala oprema, ki jo potrebujemo v nahrbtniku. Vse to je treba spraviti gor in naenkrat vse skupaj ni več tako zelo minimalistično. Ampak stati na vrhu, na katerega smo se več ur (ali celo več dni?) trudili peš, je nekaj čisto drugega kot izkrcati se s sedežnice. Posebej ob zavedanju, da nas čaka naslednja točka ...
Ker je orgazmično
Užitek ob turnosmučarskem spustu po dobrem snegu je mogoče primerjati le s … khm, s stvarmi, ki nam pač dajejo največje možne užitke. Občutek, ko plavamo s smučmi po globokem pršiču, ko drsimo po spomladanskem srenu ali ko se ozremo nazaj gor na pobočje in vidimo svoje lične sledi, hkrati pa vemo, da linije ne moremo več ponoviti (ker pač ne moremo še enkrat gor kot na smučišču), je preprosto orgazmičen!
Ker ni tako ekstremno, kot se zdi
Seveda je turno smučanje naporno, zanj potrebujemo posebno opremo in tudi objektivne nevarnosti niso zanemarljive, a vendarle zadeva ni rezervirana samo za ekstremiste, katerih posnetki norih spustov čez napol zasnežene stene nam postavljajo kocine pokonci na YouTubeu. Za ljubitelja narave zmerna fizična pripravljenost ni posebej težko dosegljiv cilj, pa tudi osnovo znanje smučanja po progah ne. Turnosmučarsko opremo si lahko izposodimo oz. jo najamemo, za spremstvo si lahko omislimo izkušenega smučarskega prijatelja ali gorskega vodnika, poleg tega pa izberemo razmeroma varen, ne prezahteven cilj.
Vas mika? Pa srečno!