Nedeljski dnevnik - Franci Kek: ... Argentine peš do Aljaske
DIVJI NAČRT KONJICANA OLIVERJA TIČA
Pravi, da tako kot alpiniste pokliče gora, njega kliče cesta
O podvigu štiriintridesetletnega Konjičana Oliverja Tiča, ki je leta 2016 prehodil Združene države Amerike od vzhodne do zahodne obale, smo že pisali. Za 6840 kilometrov je potreboval 175 dni.
Pred njim je nov podvig. Pravi, da tako kot alpiniste pokliče gora, njega kliče cesta. Za njim je že 12 let delovne dobe, tudi zdaj ima službo in v njej dobre odnose, a v sebi čuti, da želi na pot. Vsakodnevno prihajanje na isto lokacijo mu je preveč monotono: »Rad bi šel dlje. Materialne stvari mi niso toliko pomembne. Če bi imel dve življenji, bi v prvem cele dneve delal, da bi imel za na pot v drugem.« Pred njim je verjetno življenjski projekt. Karta za letalo do Argentine, od katere skrajnega juga se bo podal do Aljaske, je že kupljena.
Petega oktobra letos bo začel 24.000 kilometrov dolgo pot, ki ga bo vodila skozi 15 držav: Argentino, Čile, Peru, Bolivijo, Ekvador, Kolumbijo, Panamo, Kostariko, Honduras, Salvador, Nikaragvo, Gvatemalo, Mehiko, ZDA, Kanado in Aljasko. Pot ima namen opraviti v dveh do treh letih. Na pot gre oktobra, ker je to čas, ko je v Argentini najprimernejše vreme za hojo, obenem ima do takrat še nekaj časa, da zbere finančna sredstva, ki jih bo potreboval na poti. Predvideva, da bi zadostoval znesek med 10 in 12 tisoč evri. »Tudi če bom imel samo 2000 evrov, bom šel na pot,« pravi Oliver. »Si bom pa med potjo kako pomagal. Na dan bom porabil povprečno 10 evrov, enkrat več, drugič manj, odvisno od standarda države, v kateri bom. Zdaj bom poskušal priti v stik s proizvajalci čevljev in šotorov in se dogovoriti za pokroviteljstvo. Mogoče se še kakšen drug proizvajalec vidi kot del te nekajletne zgodbe.«
Oli Walker, kot si je nadel mednarodno ime, vso opremo vozi v vozičku, ki ga poriva pred sabo. V Ameriki mu je pri 5000 kilometrih razpadel. Ker je imel do konca le še 1800 kilometrov, je poskusil z nahrbtnikom, a ni šlo. Po spletu je naročil nov voziček. Porabil je štiri pare obuval. Troje tekaških copat in en par pohodnih za slabo vreme.
Najprej je imel namen prehoditi Avstralijo. A je videl, da bi lahko imel tam težave zaradi vizuma. Ne želi biti časovno omejen s potekom, kot je bilo to na ameriški poti izpred dveh let, ko je lovil ure, ki so mu bile še na voljo. »Na poti čez Ameriko, kjer sem neizmerno užival, sem spoznal ogromno dobrih ljudi, bil gostoljubno sprejet. Pred tem sem šel dvakrat sam čez Slovenijo. V enajstih dneh sem prehodil 330 kilometrov.«
Za doslej največji podvig v dolgotrajni hoji velja pot Kanadčana, ki je za svoj 50. rojstni dan odšel od doma in obhodil planet. V desetih letih je naredil 68.000 kilometrov.
Oliver Tič si na poti želi čim manj zdravstvenih težav, veliko lepega vremena in ogromno nepozabnih dogodivščin: »Za kar nekaj časa se bom moral posloviti od nekaterih oseb, ki mi pomenijo zares veliko, vendar je želja po avanturah močnejša. Mogoče se sliši sebično, ampak imam občutek, da moram slediti svojim sanjam in da bo le tako moje življenje dobilo tisti pravi pomen.« ■
Gre v Argentino, Čile, Peru, Bolivijo, Ekvador,
Kolumbijo,
Panamo, Kostariko, Honduras,
Salvador,
Nikaragvo,
Gvatemalo,
Mehiko, ZDA, Kanado, Aljasko.