Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nesreča

... nikoli ne počiva je na začetek uvoda v svojo knjigo 
NEVARNO PROTI VRHOVOM zapisal Jani Bele - DIDAKTA 2017

Uvod

»Nesreča nikoli ne počiva« (Slovenski pregovor) 
..........................................
Prijatelj, ki se je poklicno ukvarjal z varstvom pri delu, je rekel, da se poročilo o nesreči pri delu ponavadi začne na dva načina:
– do nesreče je prišlo zaradi neizkušenosti ponesrečenega,
– do nesreče je prišlo kljub izkušenosti ponesrečenega.
........................................
„Prepričana sem bila, da se mi ne more nič zgoditi, če grem s tabo v hribe,“ je skoraj očitajoče rekla prijateljica, tik preden so jo z zlomljeno nogo potegnili v helikopter.
.......................................
„Zgrozil sem se pred nedoumljivostjo življenja in pred uganko, zakaj je nekaterim dovoljeno kar naprej opravljati popravne izpite in zakaj druge že prva napaka izloči za vedno.“ (Tone Škarja)
.......................................
Nesreče se dogajajo povsod – in tudi v gorah. Na leto se v povprečju 250-krat zbere ekipa gorskih reševalcev in pohiti na pomoč ljudem, ki so se poškodovali pri eni izmed planinskih dejavnosti (hoji, plezanju, turnih smukih). Skoraj tolikokrat tudi odidejo na težko dostopna področja pomagat poškodovanim jadralnim padalcem, gorskim kolesarjem, ponesrečenim pri delovnih ali prometnih nesrečah. Nesreč oziroma poškodb je še znatno več, saj v mnogih primerih poškodovani sami ali ob pomoči prijateljev pridejo v dolino.

To je knjiga o nevarnostih v gorah. V njej bomo zaman iskali romantične zapise o vzponih na vrhove, uživanju v neskončnih razgledih, vzdihovanju ob sončnih vzhodih in zahodih za grebeni na obzorju. To so zgodbe in opisi, kaj vse se nam lahko pripeti in se vzpon ne zaključi tako, kot bi si želeli. Pripovedujejo ljudje, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost, pripovedujejo tisti, ki so bili zraven, ko se je nesreča tragično končala in pripovedujejo gorski reševalci, ki so prihiteli na mesto nesreče. Hvaležen sem vsem, ki so se usedli za tipkovnico računalnika in sami napisali zgodbo ali si vzeli čas in mi jo povedali. Verjamem, da bi velikokrat najraje pozabili na te trenutke, saj so s svojo izpovedjo ponovno podoživljali grenke spomine. Vesel sem, da so mi svoje nezgode zaupali tudi vrhunski alpinisti in gorski reševalci, kar kaže, da se nesreče dogajajo tudi njim in jih tega ni sram povedati. Dodal sem še nekaj svojih „izkušenj“, kajti v vseh letih zahajanja v gore se jih je nabralo lepo število.

Poskušal sem najti in opisati najbolj značilne nevarnosti in iz njih izvirajoče nesreče, čeprav ima skoraj vsaka nesreča nekaj čisto svojih vzrokov in posledic. Bistvenega pomena je, da znamo nevarnost prepoznati in se ji tudi izogniti. Namen knjige nikakor ni prestrašiti obiskovalce gora ali kot mi je po nekem mojem predavanju o nevarnostih dejal udeleženec tečaja:
„Saj je bilo vse lepo in prav, ampak sedaj me je znatno bolj strah iti v gore.“
Včasih ne morem iz svoje kože in opozorim kakšnega obiskovalca gora, da je neprimerno opremljen za cilj, kamor se je podal. Odgovor je vedno enak:
„Saj bom šel samo do tja, kjer je še varno.“
In kje je meja med varnim in nevarnim? Na žalost jo spoznamo šele takrat, ko jo že prestopimo.

Dokler nevarnosti ne poznamo, ta za nas ne obstaja, ko pa smo soočeni z njo, smo kar malo šokirani, ker ne vemo, kako bi se obnašali. Žal se velikokrat napačno. Napak gotovo ne delamo namerno, temveč izhajajo iz našega neznanja in okoliščin, v katerih se znajdemo. Doma v naslanjaču bi se verjetno odločali drugače. Včasih lahko že iz samih opisanih zgodb izluščimo napačno odločanje in ravnanje, a sem vseeno dodal še nekaj svojega komentarja in napotkov. Ni nujno, da ima neupoštevanje nekaterih napotkov hujše posledice, lahko pa nam krepko zagreni turo.
Prepričan sem, da bi vsak, ki redno zahaja v gore, lahko napisal knjigo o svojih nezgodah, o nesrečah znancev in prijateljev. Ko sem kje pripovedoval o nastajajoči knjigi, sem obvezno slišal tisti:
„A slučajno veš za onega, ki je ...“
Osredotočil sem se na nesreče, ki so se dogajale v naših gorah (z izjemo nesreč na ledenikih in v visokih gorah) in to pri nealpinističnem udejstvovanju, se pravi na planinskih poteh, lažjem brezpotju, zimskih pristopih in turnih smukih.
Ob začetku pisanja sem se moral odločiti, kako na široko se bom lotil posamezne teme. O nekaterih bi namreč lahko napisal samostojno knjigo. Ta knjiga ne govori o gibanju v gorah, pravilni uporabi opreme, raznih vrvnih manevrih ... O vsem tem sem napisal knjigo Proti vrhovom, ki je že razprodana in jo je moč dobiti le še v kakšni knjižnici. A ker smo v dobi interneta, so prijatelji z mojega alpinističnega odseka Rašica izdelali kakovosten priročnik, ki ga lahko začnemo proučevati, če le v iskalnik vtipkamo „alpirocnik“. Zakladnica znanja o gorah je tudi učbenik Planinska šola (Planinska zveza Slovenije, 2016).

Seveda teorija sama še ne zadošča. Udeležba na raznih planinskih tečajih, hoja v hribe s planinskimi društvi pod vodstvom planinskih vodnikov, najem gorskega vodnika za težje vzpone ali kratek tečaj gorniških veščin – možnosti je veliko, samo odločiti se je treba. Ne bo nam žal. A mnogi se pomena izobraževanja o gorah ne zavedajo. Kot da tega ne bi potrebovali, saj so nam Slovencem gore vendar položene v zibko. Mnogokrat samo zamahnejo z roko, rekoč:
„Ah, saj to ni nič kaj takega. Bo že nekako.“
Pri tem pozabijo, da so šli na plavalni tečaj, preden so prvič odšli na morje, da jih je smučarski učitelj učil prvih zavojev na snegu in da so ravnokar plačali nekaj ur za teniškega trenerja.

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali razjasniti okoliščine posameznih dogodkov ali mi odstopili fotografije. Pri posameznih temah so mi svetovali dr. Anda Perdan, Igor Jenčič, Borut Naglič, Miha Pavšek, Toni Smolej in Tone Železnik.

Pred štiridesetimi leti je Pavle Šegula napisal knjigo Nevarnosti v gorah, ki je bila za našo generacijo skoraj obvezno čtivo. Do ponatisa ni prišlo, nastalo praznino so poskusili zapolniti s prevodom knjige Pita Schuberta. Pri tej knjigi strokovnjaka za varnost v gorah je bil rahlo odbijajoč že podnaslov – Doživetja in rezultati iz raziskovanja varnosti Nemškega planinskega društva. Ni čudno, da je Pavle Šegula v spremni besedi ob izidu tega dela s kančkom grenkobe zapisal:
„Če si bomo kdaj želeli priročnik, osredotočen na naše gore, ga bomo dobili, z opisi in zgledi, ki jih v kar prevelikem številu iz dneva v dan in iz leta v leto piše življenje ...“
Taka knjiga je sedaj pred nami.

Jani Bele

...10.2017
Naročila: Jani Bele Nevarno proti vrhovom (29 €)
         Ob plačilu dostava v dveh delovnih dneh

   Trda vezava, 264 strani (260 mm x 18 mm)
  COBISS.SI-ID 292105216


Ve/G-L, 10.12.17: Nesreče v gorah

De/G-L, 15.11.17: Planinstvo najnevarnejša ...

SPM/G-L, 03.11.18: Nevarno proti vrhovom 

 

1 komentarjev na članku "Nesreča"

Matej Kucler,

Ena in edina rešitev, da se še pravočasno obrne in poskusi naslednjič. Cilj je dosežen in to tam, ko se obrne, ne vrh.

Samo potem so nekateri razočarani, ker so se moral obrniti za sebe pa vem, da takrat postanem nasrečnejši človek na svetu.

P.s. Gore 1000x bolje poznam kot lastne žepe in v gorah doživel, preživel že marsikaj, k sreči brez GRS pomoči.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti