Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mrežce in Mali Selišnik

nedelja, 31. december 2017, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1056

Silvo Baznik: Iz mesta na zasneženo Pokljuko.

Peljemo skozi Bled in Gorje, kjer se šele prvič ob cesti pojavi sneg. Na Zatrniku snežna odeja že prekriva okolico. Višje gremo, več je snega. Na Pokljuki snežna rolba dela v polnem zamahu tako, da parkiramo na parkirišču ob biatlonskem centru.

Čeprav nismo pozni, je obiskovalcev že veliko, predvsem smučarskih tekačev in za nami eden za drugim prihajajo novi. Pripravimo opremo in s smučmi v rokah se vrnemo po cesti do skladovnice debel, kjer stopimo na smuči in naredimo prve korake po ratraktirani progi v gozd. Višje zapustimo progo in skozi gozd se povzpnemo do Krucmanovih kont, kjer zasledimo široko gaz na zasneženi gozdni cesti. Hvaležni predhodnikom stopamo po njej, ko se višje prelevi v gaz krpljarja. Sledi bordarja, ki je naredil široko gaz, pa se izgubi v bližnjem pobočju. Nekaj časa še sledimo gazi krpljarja, nato pa prijatelj zagazi v breg s svojimi širokimi smučmi, midva pa mu slediva. Gozd z veliko novega snega se strmo postavi pokonci, mi pa počasi napredujemo, se prilagajamo terenu in s številnimi spremembami smeri po globokem snegu utiramo pot proti zgornjemu grebenu Mrežc. Višje se odprejo pogledi na sosednje gore in prvič uzremo tudi očaka naših gora, ki pa ga kmalu zastre Debeli vrh. Dohiti nas turni smučar, ki se najprej zahvali za gaz, nato stopi na čelo in utira pot na vršnjo pobočje, kjer se pridruži gazi predhodnikov z Lipance.

Še nekaj truda je potrebno, da vsi pridemo na vrh Mrežc, na nadmorsko višino 1965 m. Pogled proti jugu razkrije, da se nam hitro bliža oblačnost. Bohinjske gore in Viševnik so v senci koprenaste oblačnosti, ki potuje proti nam.

Medtem se nam na vrhu pridruži še turna smučarka in nižje je videti kolono, ki se vzpenja. Pripravimo se za smučanje, oprtamo nahrbtnike in pričnemo smuko. Sneg na vršnjem pobočju lepo drži in temu ustrezno je tudi smučanje. Nižje je že nekaj klože, ki se občasno predira in nekaj težkega pršiča, ki ga je oblikoval veter. Dosežemo gozd, kjer se nam pridruži smučarka in skupaj sedaj po globokem snegu odjadramo v dolino. Strmino odsmučamo v kratkih zavojih, zavijamo med drevjem in dosežemo dno pobočja, kjer gre smučarka svojo pot, mi pa malce predahnemo in nataknemo kože na smuči.

Sprva se vračamo po gozdni cesti, nato pa stopimo sedaj desno v breg in pričnemo vzpon skozi strm gozd, izogibajoč se kotanjam, kjer je le mogoče, prečimo strme grape, da dosežemo greben, ki nas povede proti izrazitemu špičastemu vrhu Malega Selišnika.

Pod vrhom zastanem, a me prijatelja pregovorita, da nadaljujem do vrha nad goro. Tu je veter naredil pravo umetnino s snegom. Celo pobočje je prepredeno s snežnimi majhnimi kotanjami in zastrugi, ki pričarajo nezemeljsko podobo. Nebo in veter sta usmiljena do nas. Sonce počasi tone proti grebenu Viševnika, a nas prijetno greje kljub nizki temperaturi. Veter se podi višje od nas in žene oblake iznad Mrežc. Smo na vzpetini, na višini okoli 1835 m, ki nima veliko obiskovalcev pozimi, kaj šele poleti, ko so pobočja prekrita z gostim ruševjem. Petdeset višinskih metrov pod nami je vrh Malega Selišnika, daleč pod njim pa so gozdovi s planino Zajavornik. Proti zahodu kraljuje Veliki Selišnik, ki mu sledita Veliki vrh in sedaj že sončne Mrežce. Lepo je vidna tudi Luknja peč. Več kot dovolj gora, da je trud, ki smo ga vložili za vzpon na neimenovano vzpetino nad Malim Selišnikom dobro poplačan.

Nekaj časa ostanemo na vrhu, se okrepčamo in pripravimo na smučanje. Sonce je tik nad grebenom Viševnika, ko naredimo prve zavoje po snegu in se spustimo v gozd. Sledimo več ali manj našim sledem vzpona in hitro izgubljamo višino. Spodaj, skoraj na ravnini, mi smuči uidejo in pristanem v snegu. Kako težje se je pobrati na ravnici kot na pobočju hitro ugotovim, a s pomočjo prijatelja vstanem in otresem sneg z oblačil. Še nekaj korakov in smo na gazi, po kateri se tudi z nekaj odrivov vračamo. Na srečo je še nekaj strmine in nato smučanje skozi gozd do izhodišča današnje ture. Na Rudnem polju zopet naredimo nekaj sto metrov po cesti s smučmi v rokah in pri avtomobilu pospravimo turno opremo.

Za zaključek se odpeljemo proti Zatrniku, kjer v prijetni izbi gostišča poplaknemo svoja grla.
 

Oznake: smuTurno
eXTReMe Tracker