Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Torres del Paine 2003

Milena Praprotnik: … šest Slovencev se nas preklada po bazi in s črnim humorjem poskušamo pregnati črno vreme … Na koncu se Miha naveliča super pametne ure in jo zabriše v šotor, ter se odloči da bova plezala ko bo imel feeling ... Za konec pa – na Torre Nord smo 14. decembra 2003 splezali po smeri Monzino; midva z Mihom, Rok Šisernik in Igor Puhan.

Torres del Paine 2003

Zopet sva sredi prostranih patagonskih gozdov gledava na barometer in se sprašujeva kaj bova sploh še lahko splezala ko se vrneva domov. Jaka in Grega sta pojedla še zadnji dulce de leche in tudi njima zmanjkuje potrpljenja. Rok je našo bazo campamento Japonese preimenoval v Campamento Esloveno, tako da zdaj vsak treker, no – popotnik, pred tablo potegne ven zemljevid in se čudi kje je zašel, Puhi pa jim potem prijazno razloži, da se pravzaprav niso zgubili…

Že 14 dni dežuje, snežna meja pa je vsak dan nižje. Edini lep dan, ki je bil drugega decembra, nam je vsem spolzel skozi prste. In tako se nas šest Slovencev preklada po bazi sem ter tja in s črnim humorjem poskuša pregnati črno vreme. Barometer kaže kakor se mu zljubi, ko pada vreme kaže na boljše, ko se dviguje zopet sneži. Na koncu se Miha naveliča super pametne ure in jo zabriše v šotor, ter se odloči da bova plezala ko bo imel feeling.

Še isti dan se sredi noči s Puhijem odločita, da bomo poskusili vsaj na Torre Nord. Ob štirih zjutraj se odpravimo iz baze in smo kakšnih pet ur pozneje pod vstopom v smer. V ozebniku je bistveno manj snega kot prejšnje leto, do tam kjer sva se lani navezala, letos zlezeva že tri raztežaje. Zato pa se že od daleč vidi, da je precej več snega v steni. Vsi štirje, vsake toliko, gledamo dol po ozebniku in se sprašujemo kdaj bosta za nami prišla Jaka in Grega. Nato pa zagledamo dve piki, ki se nam hitro približujeta. Odločita se za Bonningtona v Torre Centralu.

V smeri je ogromno snega, vsak oprimek je potrebno očistiti. Na koncu petega raztežaja Miha zapleza preveč v desno, Puhi pozneje po skici ugotovi, da smer gre pravzaprav levo in naše poti se ločijo. Namesto, da bi plezala zdaj že precej odletene štirke na zahodni strani, v vzhodni steni preplezava štiri raztežaje popolnoma posneženih štirk in petk. Kljub temu je plezanje pravo uživanje, plezava kar v čevljih in – predvsem, nič ne piha. Občasno sicer rahlo sneži, malo je tudi megle, toda to je v primerjavi z lanskim letom, ko sva plezala Bonningtona, čista uživancija.

Tu in tam naletiva na kakšen klin enkrat celo na urejeno stojišče. Očitno nisva edina, ki sva malo zašla.

Dva raztežaja pod vrhom zopet prideva v Monzinota, Puhija in Roka ujameva na vrhu. Za nagrado, ker smo vztrajali, na nas posije sonce in nas spremlja tudi na celotnem sestopu vse do ozebnia, kjer se stemni. Z lučkami sestopamo po neskončno dolgem ozebniku, od časa do časa pa pogledamo proti Torre Centralu, kjer dve lučki prav tako sestopata ob vrvi.

Potem nas čaka še sestop po neskončno dolgi ledeniški moreni in snežiščih ob njej. Nekdo nam je uničil jutranjo gaz in vrh vsega se občasno še prav nemarno udira.
Toda tudi tega je enkrat konec. Po dvaindvajsetih urah smo zopet v bazi in čeprav strašno utrujeni si še uspemo privoščiti juhico pred spanjem.

Na Torre Nord smo 14. decembra 2003 plezali po smeri Monzino (5.10, 4+, 450 m) Miha in Milena Praprotnik (AO Matica, CityWall, Iglu Sport) ter Rok Šisernik (AO Slovenj Gradec, Profin, Elektrotim) - Igor Puhan-Puhi (Akademski AO).

Milena Praprotnik

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti