Janez Pikon: Pohod članov GRS Bohinj po drevoredu zlato rumenih macesnov s planine Krstenica na Prevalski Stog do zavetišča v Kožah. 
Reševalci so pohod (GRS Bohinj: pohoda se je udeležilo 151 pohodnikov) v spomin članom društva za tokratni gorski cilj izbrali gorsko brezpotje z vzponom na razgledno in široko teme Prevalskega Stoga (2075 m). Priljubljena gorska točka z širnimi razgledi, prepadno izstopa severno nad planino pod Mišelj vrhom. Vstopimo v skriti in tihi svet svizcev na gorskem in s cvetjem bogatem travniku, kamor le bleda sled travne stezice vodi vzhodno pod Prevalski Stog, do roba stene z dvoje vrhov, ki dokaj prepadno padata v globino in skrbno bdita nad mirno in opuščeno planino.
Na planini Krstenica nas sprejme zlato obarvani macesnov drevored in nas vso pot spremlja zahodno do višje ležeče planine Jezerce in dlje, odkoder seže dokaj veličasten pogled na današnja cilja zahodno nad planino in Jezerskim prevalom, da slutiti o lepo doživetem in skritem kotičku, južno pod Prevalskim Stogom (2075 m).
Od korita na planini Jezerce in preko studenca, ki je bil do višjega zbiralnika za vodo v preteklosti povezan z lesenimi cevmi, nadaljujemo zahodno in južno pod steno, ob z rušjem poraščenim vrhom. Že nam pogled beži na široko sleme Prevalskega Stoga, ko nas bledo travnata stezica vodi vzhodno v smeri skalnih vršacev. Razgledi so izjemni na travnatem grebenu Prevalskega Stoga. Strmo sestopimo na Mišeljski preval in nadaljujemo preko Lazovškega prevala do planine V Lazu, kjer nas zopet pogostijo s toplim čajem. Krožno se vrnemo preko Poljane, pod Mizično glavo ob planini Pri Jezeru do zavetišča GRS Bohinj v Kožah, odkoder se ob prijetnem srečanju in pogostitvijo, vrnemo do izhodišča pred planino Blato.
Iz časa/Planinski vestnik (1927) - Henrik Tuma
Pri Rjavi Mlaki sva bila z Gašperinom ob 11 uri; jezero ima pitno vodo. Skalovje okoli jezera je pokrito s temno rjavim palom, tako tudi dno jezera, odtod ime … Legla sva na trebuh in gledala v neznansko globočino, skoraj ni mogoče gledati stojé pódse, joj kak bi zalučil en kamen v brezdno … Poleg je Mali Triglav, ki se pa zdi kakor gorski hrbet. Od njega nekoliko nižje pa Prevalski Stog 2075 m, Eva in Adam brez kote in še neki vrh, katerega Hohemwart ni zapisal … Hohenwart še dodaja »da vrh Triglava odtod ni trivoglat, kakor se vidi iz daljave, pa tudi ni triglavat, kakor kaže njegovo ime, marveč ima dve plati kakor piramida.«
Ves popis Hohenwartov je docela točen, do vrinjenega stavka o Vršacu ob Kanjavcu, ki je očitno napačen. Točka, kjer so stali Hohenwart, Vodnik in dr., je pač kota 2357 m, t. j. prevala Hribarice. Odtod se ne vidi Vršac, pač pa vsa vrsta od Triglava do Tosca preko Velske doline … Napačna je tudi trditev, da se odtod vidita poleg Triglava skalnata stožca Adam in Eva, ki stojita pod Jézerskim Stogom 2040 m nad Malim Poljem.
Iz časa/Planinski vestnik (1927) - Henrik Tuma
Janez Pikon