Večer, Koroška - Tomaž Ranc: Geopark Karavanke - med Peco in Košuto
Kaj za dvig turizma snujejo v čezmejnem Geoparku Karavanke? Prejšnji teden so znova prijavili nova projekta za pohodništvo, odločitev marca 2018.
Točno pred letom dni je bila na Peci optimistična predstavitev programa Interreg Slovenija-Avstrija 2014-2020, v okviru katerega sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in slovenska ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj optimistično govorila o potencialih Geoparka Karavanke.
Gre za čezmejno delovno skupnost, ki leži med alpskima dvatisočakoma Peco in Košuto in od leta 2012 tudi formalno združuje devet avstrijskih in pet slovenskih koroških občin. Od leta 2015 je to Unescov Globalni geopark Karavanke. Preverili smo konkretne sadove dela minulega leta.
Prvič na berlinski borzi
Gerald Hartmann, poslovodja delovne skupnosti, je referiral, da so izvajali različne čezmejne projekte za šole, vrtce, planince, kolesarjenje, Geocamp za otroke v Žitari vasi in Labotu, Geofestival s 60 različnimi dogodki (nogometni pokal Geoparka na Prevaljah, pevski natečaj v Galiciji, foto natečaj za odrasle in otroke) in da se je vseh dogodkov udeležilo okoli 5000 ljudi. Letos so se prvič predstavili tudi na največjem turističnem sejmu na svetu v Berlinu (ITB). Slovenija je bila v nemški prestolnici letos še posebno izpostavljena, saj je nastopila kot država partnerica na področju kongresnega dela borze in kulture. Predstavitev Slovenije na ITB je bil največja doslej, za še konkretnejši razmah geoparka pa so seveda nujni nadaljnji projekti.
"Uspešno smo uskladili in oddali vlogi za dva - NaKult in NatureGame. Skupaj sta vredna štiri milijone evrov, odločitev o njiju pa bo padla v marcu. Projekta bi nato izvajali od marca 2018 do februarja 2021," pojasnjuje Hartmann.
Bosta "in" ali "out"?
Projekt NaKult naj bi prinesel profesionalne produkte za področje pohodništva: načrt za pešpot okoli celega geoparka (s štirinajstimi dnevnimi etapami), označene pohodne poti z interpretacijskimi info točkami ter izobraževanje in postavitev čezmejne mreže vodnikov. Projekt NatureGame pa bo skušal animirati z mrežo izletniških točk okoli Pece in z razvojem skupnega produkta, kot so Geoigre, kjer bi turisti lahko raziskovali na podlagi igralnih modulov, v katere so vključene različne oblike gibanja v naravi (kolesarjenje, plezanje, pohodništvo za otroke in odrasle). Skozi ta projekt so predvidene tudi nove info točke in centri v Mežiški dolini in Podjuni, na Peci, bržkone v novem objektu na smučišču, pa tudi celoletna interaktivna razstava.
Ob tem velja poudariti, da lani s tema projektoma na razpisu niso uspeli. Toda kot je za Večer povedal Hartmann, so v februarju dobili od organa upravljanja vsebinske zahteve, ki so jih sedaj upoštevali, a da med lanskima in letošnjima vlogama ni velikih razlik. Finančno težji pa je NatureGame, ki je vreden približno 2,5 milijona evrov.
Nagrada za aktivni dopust
Tudi Suzana Fajmut Štrucl iz muzeja Podzemlje Pece kot pozitivno ocenjuje predstavitev v Berlinu. In kaj so naredili v zadnjem letu? "Skupaj promoviramo drug drugega, delamo pakete, tržimo, sodelujemo v evropski mreži. Na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani smo prejeli tudi mednarodno nagrado Jakob za inovativne turistične programe za aktivni dopust v naravnem okolju."
Spomni, da so se izjemnega pomena in potenciala naravne geološke dediščine zavedali že pred dvajsetimi leti in bili v Mežici tudi začetniki povezovanja. Geološki krogi so že pred leti premlevali idejo, nato pa so jo realizirali. "Konkretneje smo nato okoli 2007. začeli pobude, da bi imeli skupni čezmejni park na območju dežele pod Peco, priključile so se občine na avstrijski strani ... Vzpostavili smo infrastrukturo ter infocentra v Mežici in Železni Kapli. Nismo si predstavljali, da bo tako zaživelo. Pri nas imamo nekaj višji obisk muzeja kot lani, zelo pa se povečuje interes za vožnjo s kajakom, ki jo tržimo tri leta, in za kolesarjenje. Skupno imamo letno okoli 16.500 obiskovalcev, letos bo številka za tri do štiri odstotke višja, medtem ko smo pri kajaku že poleti dosegli lanski celoletni obisk. Kajak in kolesarjenje zajemata skupno okoli 30 odstotkov obiska, večinoma tujcev."
Premalo prenočitvenih kapacitet
Glede na to, da je turizem rastoča gospodarska panoga, smo Fajmut Štuclovo, ki se s turizmom ukvarja 20 let, vprašali, kaj manjka slovenski Koroški za še boljše rezultate. "Manjkajo podporna infrastruktura in zasebne iniciative ter še kake ponudbe. Letos smo polnili prenočitvene kapacitete, tudi na turističnih kmetijah, ampak jih še manjka, zgodi se tudi, da obiskovalcev nimamo kam dati, ko pridejo za več dni. Dosti se dela za kolesarstvo. Možnosti za rast je veliko, več bi morali delati tudi za promocijo Koroške in vsi vlagati v to. Občine delajo včasih bolj vsaka zase, zato jih v geoparku skušamo prepričati, da bi vsi skupaj vlagali v naše ponudbe." Že bližnji Pliberk ima športni in družinski hotel s športno dvorano Jufa ter druge kapacitete, medtem ko Mežiška dolina ne premore spodobnega večjega hotela.
Tekst in foto: Tomaž Ranc
Fotografije:
(1) S pohodništvom in kolesarstvom imajo na obeh straneh meje še velike načrte.
(2) Suzana Fajmut Štrucl pred načrtom geoparka.
(3) Tabla, ki vabi v Geopark Karavanke.
Geopark v številkah
Po podatkih Geralda Hartmanna je lani Peco obiskalo 80 tisoč ljudi, Obirske jame 30 tisoč, muzej Podzemlje Pece blizu 20.000 in infocenter Železna Kapla sedem tisoč obiskovalcev. Kako še pospešiti dejavnost? "Številke nam kažejo, da smo na pravi poti. Imamo zanimivo ponudbo za zunanje trge, kot smo videli v Berlinu, osredotočiti pa se moramo tudi na obveščanje lokalnega prebivalstva. Še bolj gremo v profesionalizacijo kot destinacija doživetja ter destinacija za pohodništvo in kolesarjenje, izdali bomo tudi nove promocijske materiale ter karte."